top of page
LOK-01.png

Ni več skrivnost, kdaj bo spet zaživel čezmejni filmski festival Poklon viziji! V letu 2024 se bomo srečali med 8. in 13. oktobrom in skupaj obeležili 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina. V letu Evropske prestolice kulture GO! 2025 pa bomo skupaj spoznavali družbeno angažirano kinematografijo prepoznavnih in mladih avtorjev med 7. in 12. oktobrom. Z navdušenjem snujemo festivalski program in komaj čakamo, da ga bomo lahko delili z vami.

cikel slo filma_prvi_mail_lq.jpg

18. 1. 2024

Vabimo vas, da se nam pridružite na prvem večeru Cikla slovenskega filma v Italiji, ki ga Kinoatelje prireja v četrtek, 18. januarja 2024, ob 20.30 uri v goriški Hiši filma.  Začenjamo z italijansko premiero novega dokumentarca Maje Weiss, prve dobitnice nagrade Darko Bratina 1999. Čustveno potovanje skozi temne epohe zgodovine nosi naslov Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna in bo opremljen z italijanskimi podnapisi. Na projekciji bodo navzoči avtorica filma, producentka Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela film ter soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti.
Film, ki bo pospremil dan spomina na žrtve holokavsta, usmerja pogled v čas druge svetovne vojne skozi objektiv štirih otrok, poslednjih še živečih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Protagonisti filma današnjemu svetu, ki je sredi novih vojn, v Ukrajini, v Afriki, na Bližnjem Vzhodu, sporočajo: »Največje žrtve vsake vojne, na obeh straneh, napadalca in napadenega, so otroci. Mir je največja vrednota
Film tako ne prikazuje le pretresljive zgodbe med Nemčijo in Slovenijo na individualni in kolektivni ravni, pripoveduje tudi o ukradenih otrocih iz Ukrajine, pravi Maja Weiss: »Protagonisti v filmu, ne glede na nacionalno pripadnost, sporočajo, da so odpuščanje, kompromis, sprejemanje različnosti, solidarnost in ljubezen, pomembni za ohranjanje miru v svetu, ki ga je vedno manj.« Barvanje črno-belih fotografij in gibljivih podob daje pretresljivi zgodbi poseben pečat, gledalca opozarja, da se vojna ni dogajala le nekoč, ampak se dogaja tu in zdaj, pred nami in našimi očmi. Posebnost filma je tudi njegova tehnična izvedba v postprodukciji, saj gre za prvi v celoti arhivsko kolorirani slovenski celovečerni dokumentarni film.
Leta 1999 je prva nagrada Darko Bratina romala v roke Maje Weiss za njen film Cesta bratstva in enotnosti. Goriško občinstvo bo imelo priložnost videti, kako se režiserka še naprej neomajno podaja v raziskovanje potlačenih in manj hvaležnih vprašanj o identiteti in zgodovini.


Spomin na prejetje nagrade Darko Bratina
Počaščena sem, da sem leta 1999 kot prva prejela nagrado Darko Bratina za celovečerni dokumentarni film Cesta bratstva in enotnosti,  za »road movie«, film ceste, z zgodbami, ki so umeščene po republikah nekdanje Jugoslavije; za film s prikazanimi človeškimi  opostošenji vseh vrst in razsežnosti, ki so se zgodili v tej prvi vojni v Evropi po letu 1945.
Cesta bratstva in enotnosti je bil tudi prvi film neodvisne produkcije Bela film, ustanovljene 1998, ki sva ga naredili skupaj s sestro, producentko Ido Weiss. Lastnoročno sva posneli film s kupljeno video kamero  za denar, ki sva ga prejeli iz sklada Georga Sorosa iz New Yorka. Film je takratni Slovenski filmski sklad zavrnil, podprla pa ga je Televizija Slovenija. Film je bil mednarodno priznan, zelo uspešen.
Zame je prejetje nagrade v Gorici pomenilo veliko čast, ker sem jo prejela iz rok Aleša Doktoriča. Imela sem ga čast spoznati že pred letom 1999, saj je v Gorici vodil
Film Video Monitor, pomemben festival, kjer so bili prikazani tudi nekateri moji dokumentarci, ki so nastali že pred Cesto bratstva in enotnosti, med njimi tudi Trst na meji (1996).

Aleš Doktorič je bil pomembna zamejska osebnost, intelektualec, kulturnik, erudit,  medkulturni in mednacionalni povezovalec, občutljiv za manjšine in marginalizirane teme, za krivico in resnico, kritični premišljevalec, filmofil, ki je postal pomemben producent AV-vsebih spregledanih obmejnih tematik. Radoveden, omikan, širok –  skratka humanist. Odličen naslednik dediščine Darka Bratine, ki pa ga osebno žal nisem spoznala, umrl je leta 1997.
V čast mi je, da bo ob jubileju, 25-letnici ustanovitve nagrade Darko Bratina, prikazan moj/naš novi celovečerni film
Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Prepričana sem, da bi se tudi ta film globoko dotaknil obeh, tako Darka Bratine kot Aleša Doktoriča, ker pravzaprav vsebuje vse tisto, za kar sta se borila in si prizadevala v svojem filmskem, kulturnem in družbenem delu. V prepoznavanju filma kot izjemnega izraznega sredstva komunikacije med ljudmi, ki govori o družbi, iz družbe in hkrati vpliva nazaj na družbo, jo ozavešča in senzibilizira, v dobroti, solidarnosti in upanju, ki umre zadnje.
Hvala obema, delu in duhu Darka Bratine, ter delu in duhu Aleša Doktoriča. Hvala sodelavcem Kinoateljeja in uspešno na nadaljnji poti njihovega pomembnega poslanstva. Hvala, da ste
Zajete v izviru prevedli v italijanščino in da bo ta pretresljiva slovenska zgodba svetovnih razsežnosti na ogled tudi za italijansko občinstvo.

Maja Weiss


Zaživel bo Cikel slovenskega filma 2024/25
Gledalcem bomo skozi cikel tudi nadalje ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. S programom bomo počastili tudi 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.
Snovanja cikla smo se lotili v duhu prelomne retrospektive z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film, ko je bila leta 1981 v Gorici italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja. Naj prav to še naprej ostane izziv in poziv naši čezmejni cinefilski skupnosti.

Ozrimo se nazaj. 

19. 10. 2023

Na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji smo v četrtek v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica 24. zapored podelili nagrado Darko Bratina. Letos jo je prejel bolgarski režiser, producent in scenarist Stefan Komandarev za svoj poglobljen filmski opus dokumentarnih in igranih filmov, ki je v preteklih treh desetletjih s prepoznavno naracijo kritičnega premišljevalca sodobnosti zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo.

Komandarev je bil ob prejetju nagrade zelo počaščen. Med drugim je dejal: »Zame je to velika in pomembna nagrada, saj je prva, ki jo prejmem za celoten opus. Menim, da je to trenutek, ko lahko pogledam vase in se preizprašam o tem, kaj sem do sedaj naredil, ter začrtam pot za bodočnost.« Vesel je, da je imel priložnost spoznati prav poseben festival, ki se odvija v dveh mestih, čeprav izgledata kot eno, ter da se je tekom njegovih posegov in mojstrske delavnice lahko srečal z zelo bistroumnim občinstvom. Še posebej dragocen trenutek zanj pa je bil, ko je enega izmed svojih filmov lahko predstavil tudi mladim srednješolcem, ki so stari prav toliko kot njegov sin.

Razglasili smo tudi zmagovalne kratke filme iz sekcije Prvi Poleti. Nagrado žirije je dobil film Electra, pod katerega se podpisuje režiserka Daria Kashcheeva, ki je z izjemno ustvarjalno in nepredvidljivo naracijo znala zelo preprosto zgodbo predstaviti na način, ki ni preprost. Posebna omemba gre filmu Kalitev slovenske režiserke Ivane Vogrinc Vidali, ki nam je predala morda najpomembnejše sporočilo v teh časih, »basta, dovolj nam je tega,« je zapisala žirija. Nagrado občinstva pa je prejel kratkometražec Miracasas, ki ga je ustvarila Raphaëlle Stolz v sodelovanju z Augustom Zanovellom. Čestitke vsem zmagovalcem!

Tu si lahko ogledate fotogalerijo festivala.

IMG_1497.jpg

Foto: Jakob Koncut

IMG_1419.jpg

Foto: Jakob Koncut

16. 10. 2023

 

Čezmejni filmski festival Poklon viziji se bo začel v ponedeljek, 16. oktobra 2023, v Trstu in med obema Goricama, obetajoč paleto filmskih projekcij, pogovorov in razstav. Združil bo umetniške izraze in perspektive, ki nas bodo popeljali na nepozabno popotovanje skozi svet filma.

Festival se bo pričel ob 11. uri z novinarsko konferenco in uvodnim srečanjem gostov v kavarni San Marco. Z nami bodo režiser Harutin Hačatrian, producentka Tatevik Manukjan in pisatelj ter novinar Dimiter Kenarov.

Glavno prizorišče ponedeljkovega dogajanja bo Gledališče Miela, kjer bo ob 18. uri Kenarov skozi pogovor osvetlil frazo Novi red, stare meje. Ob 18.30 uri bo sledila projekcija Meja v režiji Harutina Hačatriana iz leta 2009, s predfilmom Back to Rock v režiji Gora Jengojana in Armina Harutinjana iz leta 2023. Po ogledu sledi pogovor z režiserjem slednjega. Festival bo nadaljeval svojo filmsko pot ob 21. uri, ko se bo predvajal film Sodba, ki ga je posnel tokratni nagrajenec Darko Bratina, Stefan Komandarev.

Istočasno se bodo dogodki odvili tudi v Novi Gorici in Gorici. Ob 17. uri bo v Carinarnici v Novi Gorici potekalo odprtje posebnega izbora eksperimentalnih kratkih filmov. Program pod naslovom Pod carinikovim oknom bo ves teden vabil mimoidoče v svet ustvarjalnih inovacij.

Nato se bo ob 18.30 uri v Galeriji TIR na Mostovni predvajal sklop filmov, zbranih pod imenom Kino Eklektika: življenje ali smrt, ki bodo tekmovali za nagrado občinstva. Občinstvo bo tako že prvi dan glasovalo za svoj najljubši kratki film. Po filmskem delu večera bo potekalo odprtje razstave z naslovom V režiji umetne inteligence. Prvi festivalski dan se bo zaključil v Gorici Hiši filma ob 20.30 uri s projekcijo celovečerca Smeri v režiji Stefana Komandareva.

Sreda,  18. 10. 2023 ob 15:00

Hiša filma (Palazzo Del Cinema) / Piazza della Vittoria 41 / Gorica

 

Program kratkih filmov in predavanja, kjer se prepletajo dela dveh kultnih cineastov, nekonvencionalnih filmskih umetnikov, neodvisnih ustvarjalcev, ki sta vzpostavila nov filmski jezik in ustvarila filmsko zapuščino, v katero bomo še dolgo uperjali pogled. S svojimi deli sta prehitevala svoj čas, odpirala teme, ki so aktualne še danes, in pri tem nista zanemarjala lepote posnetkov.

Mako Sajko, oster um, mladost večnosti, razigranost, iskrivost seniorja visoke starosti. Človek, ki nikoli ni jamral, ki je pripovedoval sočne zgodbe, da smo se ob poslušanju krohotali. Na festivalu Dokudoc si je vedno ogledal vse filme, zanj je bil naš festival praznik. Mako je simbol slovenskega dokumentarnega filma. Vemo, da je lahko dober, a ga žal radi večkrat onemogočamo. S svojimi idejami, ki jih kličemo v življenje, živi Mako naprej z nami za razvoj slovenskega dokumentarnega filma!

- Maja Malus Azhdari, programska selektorica, Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC, Maribor

Kot smo že pred časom zapisali, je bil Vittorio De Seta za nas, filmski festival I Mille Occhi, ki ga prireja društvo Anno uno, darilo, ki vedno znova daruje. Njegovi filmi so bili korak pred časom in začrtali smernice filmske umetnosti. Potreba po izražanju je presegla vse tehnološke in produkcijske ovire.

Vsak njegov obisk festivala je bil darilo in odkritje za nas, ki smo ga že poznali, pa tudi za tiste, ki so šele začeli spoznavati njegova dela.

Bil je velika in nenadomestljiva osebnost.

- Mila Lazić, programska sodelavka festivala I Mille Occhi

De Seta se je rodil 15. oktobra 1923. Čez nekaj dni bi praznovali njegov stoti rojstni dan.

Umrl je novembra 2011 in Martin Scorsese, ki ga je označil kot "antropologa, ki se je izražal z glasom pesnika", se ga spominja takole:

"Novica o smrti Vittoria De Sete me je pretresla. Njegovo življenje je bilo dolgo in vitalno, in nazadnje, ko sem ga videl pred nekaj leti, je bilo videti, kot da mu je ostalo še petdeset let življenja, pokal je od ustvarjalnosti, prežete z energijo. De Seta je eden največjih, a zapostavljenih italijanskih režiserjev, in njegova dela si zaslužijo veliko širšo prepoznavnost. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo ga poznali po njegovem izjemnem "Banditi a Orgosolo". Leta kasneje pa smo si lahko ogledali njegove dokumentarne filme v barvah, ki jih je posnel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, poetične kronike življenja v južni Italiji, na Sardiniji in Siciliji. Tisti, ki so videli podobe, ki so jih prej poznali le redki, so bili očarani nad njimi. To so dragoceni zapisi običajev in navad, ki so izginjali. (...) Njegov opus je eno od čudes filma. Vittorio De Seta je bil resnično velik, dinamičen umetnik in žalujem za njim."

mako_sajko_dokudoc.jpeg

Arhiv DOKUDOC

De Seta al Mille occhi 2005_lepa.jpg

Arhiv I Mille Occhi

MOJSTRSKI TEČAJ:
STEFAN KOMANDAREV

18. 10. 2023

 

Sreda:  18. 10. 2023 do 10:00 do 13:30

Hiša filma (Palazzo Del Cinema) / Piazza della Vittoria 41 / Gorica

 

Program mojstrske delavnice bo potekal v dveh delih.  V prvem delu se bomo ob ogledu izbranih izsekov avtorjevega bogatega opusa osredotočili na njegov proces ustvarjanja dokumentarnih in igranih filmov od pisanja scenarijev do pristopa k delu z igralci. Stefan Komandarev je s svojo izbrušeno filmsko govorico, prepoznavno poetiko in značilno naracijo zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo. Po izobrazbi psihiater razgalja družbeno-politične razmere delavskega razreda v Bolgariji in s filmskim jezikom socialnega realizma vztrajno premišljuje o državi in njenih kontradikcijah ob prehodu iz socializma v kapitalizem. V dialog z avtorjem bosta mestoma vstopala programska selektorica festivala in novinarka Patricija Maličev ter programski sodelavec festivala ter novinar in pisatelj Dimiter Kenarov

 

V drugem delu mojstrske delavnice si bomo ogledali dokumentarni film Mesto negovalk (70’), ki govori o zelo aktualni temi delovnih migracij žensk iz severnozahodnega bolgarskega kraja Varšec, ki je znano tudi kot mesto brez žensk, saj te zapuščajo svoje družine in kot negovalke delajo pri družinah v Italiji. Medtem moški prevzemajo vsa dela doma, kuhajo, perejo in ... čakajo na finančno nakazilo. Družbena struktura mesta se spreminja in preobraža, kar še kako spominja na na Goriško na prehodu z 19. na 20. stoletje in vsem znane aleksandrinke, ki so s trebuhom za kruhom odhajale v Egipt. Pred projekcijo bo refleksijo dokumentarnega filma poleg režiserja ponudila tudi izvrstna poznavalka zgodovine aleksandrink  dr. Katja Mihurko Poniž. 

 

*Dan bomo ob 22:00  zaključili z večerno projekcijo filma Stefana Komandareva V krogu (2019, 106'). 

 

Dogodek je brezplačen.

Za udeležbo je potrebna prijava na: https://forms.gle/Qe3RsxVoME7X5vL76

DISCO BOY IN
GIACOMO ABBRUZZESE

abbruzzese.jpg

V duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture GO! 2025, predstavljamo italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja in njegov celovečerni prvenec Disco Boy, za katerega je dobil več mednarodnih lovorik, tudi srebrnega medveda na 73. Berlinalu


»Abbruzzese se upravičeno uvršča med vizionarje ne le v strogo etimološkem pomenu besede, tj. umetnika, v katerem sobivajo vizije, duhovi in vizualne halucinacije, ki se vztrajno pojavljajo v njegovem celovečercu. Film je zanj tudi sredstvo za dojemanje resničnosti, ki počasi dozoreva, ter obenem orodje za razbiranje družbenega razvoja, ki ga njegova filmska umetnost v vrtincu sveta zaznava mnogo pred racionalnostjo.« Pisateljica in novinarka Cristina Battocletti


Čezmejni filmski festival Poklon viziji skupaj s festivali Nagrada Sergio Amidei iz Gorice, Giornate della luce iz Spilimberga in Kino Otok iz Izole tvori novo mrežo filmskih festivalov iz regije, ki se z organizacijo srečanj z avtorji in pripravo mojstrskih delavnic osredotoča na filmsko fotografijo in jezik. Mreža želi izpostaviti potencial, ki ga prihajajoča Evropska prestolnica kulture GO! 2025 nudi, in kjer bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče kinematografske kulture obeh držav.

NOVI RED, STARE MEJE

Slovenska kinoteka (Ljubljana), Cafe San Marco (Trst)


Pogovor z Dimitrom Kenarovom, novinarjem, pisateljem in profesorjem na oddelku novinarstva na Ameriški univerzi v Blagoevgradu v Bolgariji.


Vsako obdobje v zgodovini ima svoje meje, tako fizične kot psihološke. Včasih se širijo, v času radikalnih političnih sprememb, včasih pa mirujejo ali se celo skrčijo. V enem trenutku imamo vizijo prihodnosti, naslednji trenutek pa je naše edino možno obzorje preteklost; v enem trenutku doživljamo čas kot premikanje naprej in zatem vstopimo v ciklični vzorec, kjer se vse zdi popolnoma in strašansko enako. Kako naše spremenljivo dojemanje meja in samega časa vpliva na družbeni in politični red? Je mogoče, da smo kljub hitremu tehnološkemu napredku naše dobe obstali na mestu?

IMG-20230523-WA0002.jpg

100 LET
ARMENSKEGA FILMA 

trije grobovi umetnika.jpeg

Na letošnji 24. ediciji čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, bomo obeležili 100 let armenskega filma. V goste se vrača Harutin Hačatrian, armenski prijatelj, režiser, direktor filmskega festivala Golden Apricot iz Erevana in prejemnik nagrade Darko Bratina 2009.

Obsežen program bo ponudil mini retrospektivo Hačatrianovih del (Gorica, Trst, Ljubljana, Maribor), kjer bodo premierno predstavljena tudi njegova zadnja dva filma Three Graves of the Artist in Endless Escape, Eternal Return, v katerih se občinstvo preko izvrstne filmske govorice lahko poveže z goloto človeškega bitja, njegovim iskanjem in bojem za srečo, svobodo in željo po skupnosti.

V poblaznelih časih, ko je 120 tisoč Armencev ujetih na koščku zemlje, ki je obtičala v humanitarni krizi brez kakršne koli odprte meje, se Harutin Hačatarian vrača na festival brez meja, Poklon viziji, da bi skupaj proslavili stoto obletnico armenskega filma z navdušujočo predstavitvijo armenskih kratkih filmov ter posebno razstavo in mini retrospektivnim programom njegovih filmov. Po več kot desetih letih bo ponovno prikazan Harutinov film Meja - film, ki zgovorno uteleša čezmejni koncept festivala. Tatevik Manukjan, producentka in filmska selektorica, september 2023

PROJEKCIJA FILMA
PRAVILO IGRE

V četrtek, 14. septembra, vas ob 20.00 vabimo v goriško Hišo filma – Palazzo del Cinema na projekcijo kultnega filma Pravilo igre (1939) francoskega režiserja Jeana Renoirja, ki po zaslugi izvrstne režije danes velja za enega najboljših filmov vseh časov. Organizatorja čezmejni filmski festival Poklon viziji in festival I Mille Occhi se s tem dogodkom želita pokloniti igralki Nori Gregor, katero je pot iz rodne Gorice ponesla v sam vrh tedanje evropske kinematografije. Pred nekaj desetletji je bil prav Kinoatelje prvi, ki je goriški igralki posvetil večletno raziskavo o njenem življenju in delu. Nastale so različne publikacije, multimedijska razstava in gledališka igra. Za uvod v film bo poskrbel Sergio Grmek Germani, filmski kritik, direktor tržaškega festivala I Mille Occhi.

Goričanka Nora Gregor (1901—1949) je nastopila v dveh največjih mojstrovinah dveh največjih filmskih režiserjev. Njeno odlično igro v glavni vlogi lahko spremljamo v celovečernem nemem filmu Michael (1925) režiserja Carla Theodorja Dreyerja in v filmu Pravilo igre (La règle du jeu, 1939) vrhunskega režiserja Jeana Renoirja. V omenjenem obdobju je nastopila še v številnih drugih delih, preden se je zatekla v Južno Ameriko, da bi pobegnila pred nacističnim preganjanjem. V Čilu je je odigrala svojo zadnjo vlogo v filmu, ki ga je režiral oče Olivierja Assayasa, enega vidnejših režiserjev današnje francoske kinematografije.

Dogodek je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

14. 9. 2023

Nora gregor gorica speterber 2023.png
PV_kino kanal_9x6_2_mala HD.jpg

23. 8. 2023

KINO V GOZDU

V sredo, 23. avgusta, ob 20. uri bomo v Kanalu že deveto leto zapored skupaj s Parkom Pečno in društvom O. Z. O. N. priredili filmski večer, ki nosi ime Kino v gozdu. V letošnji izvedbi se je k sodelovanju pridružil tudi čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki prinaša film Turnir pri Šumiku (1965) legendarnega slovenskega režiserja Maka Sajka. Izbor njegovih filmov bo predstavljen tudi na festivalu, ki se bo v čezmejnem prostoru odvil med 16. in 22. oktobrom. Program ponuja še kratka filma Otava režiserke Lane Bregar ter Tako se je končalo poletje režiserja Matjaža Ivanišina. Pred filmom pripravljamo tudi kulinarično pogostitev, vabljeni torej na posebno filmsko doživetje v gozdu, ki ga ne gre zamuditi.

Dogodek je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

V gozdu lahko postane zvečer precej hladno, zato ne pozabite na topla oblačila in svoje stolice.
V primeru slabega vremena se projekcija prestavi na naslednji dan – četrtek, 24. 8. 2023.

 

6. 8. 2023

becoming animal.jpg

LETNI KINO LOKVE

Z željo po vzpostavljanju novih filmskih prizorišč izven klasičnega urbanega okolja letos začenjamo sodelovanje s TKŠ društvom Lo-Ko Lokve, s katerim bomo priredili tamkajšnji Letni kino. V nedeljo, 6. avgusta, se ob 21.00 obeta projekcija filma Poživaljenje režiserja Petra Mettlerja, prejemnika nagrade Darko Bratina na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji 2018. Film je navdihujoče sodelovanje med režiserjema Petrom Mettlerjem in Emmo Davie ter radikalnim piscem in filozofom Davidom Abramom.

Film bo predvajan v izvirnem jeziku s slovenskimi podnapisi.


V sodelovanju s TKŠ društvom Lo-Ko Lokve in festivalom Poklon viziji.

Več o dogodku.

 

3. 8. 2023

LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI

gigi-la-legge-lksf-2023.png

Sodelovanje med festivaloma Poklon viziji in Kino otok prinaša na 11. edicijo Letnega kina Silvana Furlana film Gigi zakon, ki je prejel posebno nagrado žirije v Locarnu 2022. Tradicionalni filmski večeri pod zvezdami se bodo v Novi Gorici odvili med 27. 7. in 4. 8. ob 21.00 na Ploščadi Silvana Furlana, celovečerni film režiserja Alessandra Comodina pa bo na sporedu 3. 8.


Gigi je karizmatičen, predan policaj v zaspanem podeželskem kraju v Furlaniji. Ko se zgodi nepojasnjen samomor, začne še bolj posvečeno nadzorovati življenje sokrajanov … Duhovit in pristno intimen portret človeka, tesno povezanega s svojim okoljem, se izmuzljivo suče med dokumentarnim in fikcijo, med realnim in fantazijo.
 

Ob tej priložnosti v goste prihaja tudi filmska ekipa. Vabljeni.
 

Več o Letnem kinu Silvana Furlana.

 

21. 7. 2023

DSC01760_2.jpg

KINOATELJE IN FESTIVAL NAGRADA SERGIO AMIDEI

Letos drugič zapored bo na goriškem festivalu Nagrada Sergio Amidei zaživela sekcija Agorà, kjer v medfestivalskem sodelovanju – Amidei in Poklon viziji – v dialog postavimo deli dveh neodvisnih filmskih avtorjev. Sekcija, ki jo kurira Steven Stergar, nastaja v duhu povezovanja in preseganja meja, predvsem pa stremi k promociji filmske umetnosti v pričakovanju leta 2025 in Evropske prestolnice kulture EPK GO! 2025.

V Hiši filma v Gorici bosta 21. julija 2023 predstavljena dva filma, Videti El Aaiún slovenskega režiserja in novinarja Erika Valenčiča ter Il legionario italijanskega režiserja z beloruskimi koreninami Hleba Papouja. Projekcijama bo sledil poglobljen pogovor, v katerem bosta sodelovala oba filmska avtorja, povezoval pa jo bo kurator sekcije Agorà, Steven Stergar.

»Papou skozi optiko žanrskega filma preseže družbene in kulturne stereotipe sodobne Italije ter predstavi debitantsko delo, ki je pravzaprav brez primere in je bogato s priložnostmi za razmislek, Valenčič pa po drugi strani koristi dokumentaristični pristop, ki osvetljuje zgodovinsko in kulturno pozabo, ter usmerja pogled v kolektivni spomin celotnega ljudstva,« je zapisal Steven Stergar v eseju, objavljenem v festivalskem katalogu. Filma kljub svojevrstnima pristopoma k pripovedovanju zgodb in filmskemu ustvarjanju po njegovih besedah povezuje cilj, da pri občinstvu spodbudita razmišljanje o temah, ki presegajo neposrednost podobe.

FOTO

© Franco Samez

BLAGINE LEKCIJE STEFANA KOMANDAREVA Z GLAVNO NAGRADO V KARLOVIH VARIH

9. 7. 2023

Kristalni globus mednarodnega festivala v Karlovih Varih (KVIFF) je šel v roke Stefana Komandareva, letošnjega prejemnika nagrade Darko Bratina. Grand Prix sta mu izročila ameriška igralka Robin Wright in predsednik festivala Jiří Bartoška.

Skupno je bolgarski režiser za svoj osmi celovečerec, Blagine lekcije, na KVIFF-u dobil tri nagrade, poleg osrednje nagrade še nagrado za najboljšo igralko, za Eli Skorčevo in veliko nagrado ekumenske žirije. Komandarev bo gost festivala Poklon viziji, ki se bo letos odvil med 16. in 22. oktobrom. Veselimo se ogleda njegove retrospektive skupaj z njim, potovanja po kinih na slovensko-italijanski meji in tudi mojstrskega tečaja v njegovem avtorstvu.

Režiser je svoj film, ki je bolgarsko-nemška koprodukcija, na festivalu označil za poklon generaciji svojih staršev, od katerih so mnogi postali žrtve grobega prehoda v kapitalizem. »Komandarev ima neverjeten občutek za detektiranje nevralgičnih točk sodobne družbe, ne samo bolgarske, kjer so korupcija, socialna neravnovesja, teptanje človekovega dostojanstva ter nenazadnje ostanki nekdanjih ideologij, ki se v kalnosti mešajo z novimi, izgrajenimi izključno na imperativu kapitala,« pa je o njem zapisala Patricija Maličev, programska selektorica festivala Poklon viziji.

Blagine lekcije sledijo zgodbi o učiteljici, ki v telefonski prevari izgubi svoje življenjske prihranke, in zatem obrne ploščo tako, da tudi sama postane prevarantka. Glavna nagrada žirije za kristalni globus je sicer sestavljena iz 25.000 dolarjev, ki si jih bodo razdelili režiser in producentoma, poleg Komandareva je to še Katja Tričkova, so sporočili s festivala.

Preberi več o režiserju.
 

20. 6. 2023

NAGRADO DARKO BRATINA 2023 PREJME STEFAN KOMANDAREV

Na današnji novinarski konferenci smo razglasili prejemnika nagrade Darko Bratina 2023. Štiriindvajseto nagrado, ki jo Kinoatelje podeljuje na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione, bo letos prejel bolgarski režiser Stefan Komandarev.


Kinoatelje podeljuje nagrado Darko Bratina 2023 bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu za njegov poglobljen filmski opus dokumentarnih in igranih filmov, ki je v preteklih treh desetletjih s prepoznavno naracijo kritičnega premišljevalca sodobnosti zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo.
V vlogi kronista družbeno-političnih razmer delavskega razreda Komandarev filma ne izrablja le kot sredstva za kritiko strukture moči in protesta v interesu družbene reforme, temveč s filmskim jezikom socialnega realizma vztrajno premišljuje o državi na večnem razpotju, ki je polna kontradikcij in boleče preteklosti. Gledalca prisili, da se sprašuje o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Socialno pravičnost namreč režiser razume kot ključno za prehod v družbo, v kateri sta enakopravnost in solidarnost temeljni vrednoti, dostojanstvo posameznika pa neodtujljivo.

Stefan Komandarev je eden najbolj mednarodno prepoznavnih in nagrajenih sodobnih bolgarskih cineastov, deluje kot režiser, producent in scenarist. Rodil se je leta 1966 v Sofiji, tedaj še prestolnici komunistične Ljudske republike Bolgarije. Sprva se ni odločil za študij, ki bi vodil v filmsko ustvarjanje, a je njegovo izbiro študijske smeri že narekovala želja po pozornem opazovanju in razumevanju, po diagnozi notranjih vzgibov človeka. Leta 1993 je namreč diplomiral iz medicine Medicinski fakulteti v Sofiji in nato štiri leta delal kot psihiater na tamkajšnji pediatrični kliniki. Njegova zagnanost do socialnih in psiholoških diagnoz se je nato preoblikovala, spremenila diskurz: podal se je na katedro filmske in TV-režije na Novi bolgarski univerzi, kjer je svojo drugo diplomo dobil leta 1998.
Že takoj naslednje leto je ustanovil lastno produkcijsko hišo Argo Film. Začeli so s produkcijo kratkih filmov, reklam in glasbenih videospotov. Hitro je nastal njegov celovečerni prvenec, Pasje zavetišče (Pansion za kučeta), ki je bil premierno prikazan leta 2001 na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Zatem je posnel dva dokumentarca, Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002) in Azbuka na nadeždata (Abeceda upanja, 2003), ki raziskujeta meje med vasmi, državami in veroizpovedmi, ter v razpokah med njimi odkrivata pomen skupnosti in poglede v mogočo nerazmejeno prihodnost.

Preberi več o režiserju.
 

Poziv za prostovoljce: festivalu Poklon viziji rastejo nova krila!

Kinoatelje odpira poziv za nove člane in članice festivalske ekipe čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki se bo tokrat datumsko raztezal med 16. in 22. oktobrom.

Vabimo te, da se nam pridružiš pri soustvarjanju festivalskega dogajanja, tako pri produkciji kot realizaciji. Festivalsko dogajanje prežema kraje na obeh straneh slovenske-italijanske meje, postojanke imamo v Novi Gorici in Gorici, Ljubljani, Izoli, Trstu, Špietru ter Vidmu.

Prostovoljce bomo v največji meri vključili v goriški del dogajanja.

Z velikim navdušenjem bomo spremljali, kako bodo prostovoljke in prostovoljci razprli krila tudi s festivalsko platformo Prvi Poleti. Ta sekcija predstavlja mlajšo generacijo filmark in filmarjev in njihove sveže, inovativne in eklektične kratke filme najrazličnejših žanrov, ki težijo k odkrivanju novih filmskih govoric. Več o Prvih Poletih na tej povezavi.

 

V prijavi lahko bolj natančno zapišeš, kaj te najbolj zanima:

- priprava in izvedba festivalskih projekcij in spremljevalnih dogodkov,

- ustvarjanje vsebin prek družbenih omrežij (Facebook, Instagram),

- promocija in distribucija festivalskih gradiv,

- pomoč gostjam in gostom, domačim in tujim filmskim umetnicam_kom,

- pomoč pri platformi Prvi Poleti,

- dokumentiranje festivalskega dogajanja (video in foto),

- prevajanje (slovenščina, italijanščina, angleščina),

- pomoč pri pripravi prizorišč.

 

Vse zainteresirane filmoljube in filmoljubke vabimo k prijavam na e-naslov: press@kinoatelje.it. Pogoj za prijavo je starost vsaj 18 let.

 

V zameno za pomoč prejmeš festivalsko akreditacijo, hrano in nastanitev, festivalski merch, polno novih poznastev in izkušenj ter priložnost, da postaneš del vsakoletne festivalske ekipe.

 

Rok prijave je 20. avgust 2023.

17. 6. 2023

V soboto, 17. 6. 2023, se bo v Gorici odvil filmskih sprehod, ki bo obiskovalce popeljal po skritih in manj skritih kotičkih mesta na meji, ki so navdihnili številna kinematografska dela. Voden ogled se prične ob 18.30 izpred mladinskega centra Punto giovani na naslovu Via Carlo de Morelli 48 v Gorici. Dogodek je repriza sprehoda, ki smo ga jeseni priredili na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji. Odvil se bo v italijanskem jeziku in nastaja v sodelovanju Kinoateljeja in društva Associazione Casa del Cinema di Trieste. Dodatne informacije in prijava na sprehod: informagiovanigo@gmail.com.

Poklon viziji in prvi poleti open call 2023.jpg

MEDNARODNI
POZIV:
PRVI POLETI

Odprli smo razpis za prijavo kratkih filmov na Prve Polete, ki bodo že šestič vzleteli v okviru  čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji!

Dragi filmarji in filmarke, cinefili in cinefilke, stari in novi prijatelji festivala Poklon viziji!

Leto je naokoli, kar pri Kinoateljeju pomeni, da se pripravljamo na svežo izvedbo čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki se bo letos datumsko raztezal med 16. in 22. oktobrom. V nestrpnem pričakovanju filmsko obarvanega jesenskega časa z velikim veseljem sporočamo, da smo odprli razpis za prijavo kratkometražnih filmov v našo festivalsko sekcijo Prvi Poleti.

V novo edicijo festivala se tako pomikamo s poslanstvom, ki ga še naprej prežema želja predstaviti sveže, inovativne in eklektične kratke filme najrazličnejših žanrov, ki težijo k odkrivanju novih filmskih govoric. Zanimajo nas avtorska dela v raznoterih formah, animacija, video eseji, umetnostni in glasbeni videoposnetki, video poezija, ter druge eksperimentalne oblike kratkih filmov v vsej njihovi izrazni raznolikosti.

K prijavam vabimo filmske ustvarjalke in ustvarjalce, tako mlade kot tudi že uveljavljene, ki si v iskanju svojega pečata v svetu filma drznejo biti svobodni in eksperimentalni. Najboljši kratki film po oceni komisije bo postal tudi prejemnik denarne nagrade v znesku 500 evrov.

Rok prijave je 10. avgust 2023.

PRIJAVI SVOJ FILM TUKAJ.

MREŽA, KI POVEZUJE
4 FESTIVALE IZ REGIJE

Letos se je vzpostavila nova mreža festivalov, ki povezuje čezmejni filmski festival Poklon viziji (Gorica, Nova Gorica), filmski festival Mednarodna nagrada Sergio Amidei za najboljši scenarij iz Gorice (Italija), mednarodni festival Kino Otok in z mednarodni filmski festival Dnevi svetlobe iz Spilimberga (Italija). Nova mreža festivalov iz regije, ki se posveča filmski fotografiji in jeziku prek organizacije srečanj z direktorji fotografije in projekcij, se je oblikovala v perspektivi Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici (Italija).


Kot plod sodelovanja novo nastale mreže lahko 9. junija na festivalu Kino Otok napovemo projekcijo najnovejšega filma režiserja Ivana Gergoleta, ki nosi naslov Mož brez krivde. Na projekciji se nam bo pridružil tudi Ivan, ki bo ob pogovoru publiki neposredno predstavil številne zanimivosti, ki zadevajo film in njegovo nastajanje. V sklopu Pro Otoka pa 10. junija, prav tako na Kino Otoku, vabimo na mojstrski tečaj video umetnice in direktorice fotografije Debore Vrizzi, ki je med drugim sodelovala tudi pri Gergoletovem zadnjem filmu.


Preberi si več.

 

NORA GREGOR: UTRIP GORICE NA SVETOVNI FILMSKI SCENI

V četrtek, 15. decembra, ob 14.30 se bo v tržaškem kinu Ariston odvila projekcija filma Michael (Carl Th. Dreyer, 1924), v katerem v glavni vlogi blesti Nora Gregor. Nosilna vloga v omenjenem filmu je za igralko, rojeno v Gorici leta 1901, pomenila prelomnico v njeni karieri, ki jo je popeljala vse do Hollywooda, kjer je nastopala s tedaj največjimi filmskimi zvezdami. Dogodek se bo odvil v sklopu filmskega festivala I Mille occhi in v duhu priprav na evropsko prestolnico kulture GO! 2025. Pred nekaj desetletji je bil prav Kinoatelje prvi, ki se je poklonili goriški igralki z raziskavo njene osebne in profesionalne poti, katera je prinesla izdajo monografije Nora Gregor – L`imperfezione di bellezza /Nora Gregor – Nepopolnost lepote. Tako je čezmejni filmski festival Poklon viziji pravi soorganizator pobude partnerskega filmskega festivala iz Trsta. Preberi več.

Nora Gregor_edited.jpg

PROJEKCIJA FILMA KURENT V GORICI

PODELITEV NAGRADE DARKO BRATINA

V goriški Hiši filma smo v nedeljo 23. zapored podelili nagrado Darko Bratina nemški režiserki Helke Misselwitz. Misselwitzeva je bila ob prejetju nagrade počaščena, tudi sama prihaja iz države in mesta, ki je bilo razdeljeno z mejo, podobno, kot se je po drugi vojni in pred dvema letoma zgodilo Novi Gorici in Gorici. Sama pravi: »Zelo sem vesela, da tudi tukajšnje občinstvo lahko spozna moje filme, hkrati pa z velikim zanimanjem spoznavam zgodbo vašega mesta. V zahvalo bi rada prebrala poezijo meni dragega slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki razkriva tudi moj način pripovedovanja zgodb.«

Publiko je nagovorila tudi Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je povedala: »Obmejna območja nas vedno pozitivno vznemirjajo, predvsem pa vplivajo na naše dojemanje sveta. K temu pripomore tudi Kinoatelje, edina primarna organizacija Slovencev v Italiji, ki se posveča filmski kulturi. Prav sedma umetnost na učinkovit način pripoveduje o čezmejnih zgodbah, ki nas učijo, kako dojemati zgodovino in drugačnost, kako pozitivne zgodbe meja pripovedovati bodočim generacijam.« Fabrizio Oreti, odbornik za kulturo občine Gorica je poudaril: »Pri Kinoateljeju z odliko vsako leto dvignete raven kvalitete dogodkov. V vašem DNK-ju pa nosite bogastvo čezmejnosti že od samega začetka, ko ta še ni bila nekaj samoumevnega. Vizija, ki ste jo imeli že pred toliko leti, je danes postala realnost. Tako kot filmi, tudi vi sanje spreminjate v realnost.«

03_Filmski-sprehod_Podelitev-82.jpg

Kratki animirani Kurent avtorja Mihe Reja, nastal v produkciji Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, je občinstvo prepoznalo kot najboljšega na letošnji ediciji na Prvih Poletov, ki so se odvili v okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Film bo ponovno predstavljen na Kinoateljejevem večeru, posvečenem sveži slovenski produkciji kratkih filmov, ki bo zaživel 1. decembra ob 20.30 v goriškem kinu Kinemax. Vabljeni!

PRVI POLETI

Prvi Poleti so minili, a mi smo še vedno navdušeni nad dogajanjem preteklega vikenda!

Naše iskrene čestitke gredo domačemu avtorju 𝗠𝗶𝗵i 𝗥𝗲𝗷i, ki je prejel nagrado publike za animirani film 𝙆𝙪𝙧𝙚𝙣𝙩 (2022, 6’).

Tu lahko najdete foto utrinke celotnega dogajanja. Na tej povezavi pa video zapise prvega in drugega dne. Vabljeni k ogledu.

02_Prvi_Poleti-16.jpg

AVDIOVIZUALNI ZAPIS MOTIVACIJE ZA NAGRADO DARKO BRATINA 2022

KATALOG
HELKE MISSELWITZ

13.-14.10.2022

PRVI POLETI

Začenjamo s pestrim programskim sklopom Prvi Poleti, ki bo potekal med 13. in 14. oktobrom na novogoriški Mostovni. Platforma za razvijanje novih filmskih govoric bo prinesla več kot 30 svežih, inovativnih in eklektičnih filmov vseh žanrov, tako domače kot svetovne produkcije.

V vlogi mladih kuratorjev so se tokrat preizkusili tudi študentje Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in Univerze v Vidmu – Dams Cinema, ki bodo predstavili dela sovrstnikov, za katera menijo, da so najbolj izrazito zaznamovala aktualno čezmejno študentsko produkcijo.

Obeta se predavanje režiserke Urške Djukić, ki nam bo razkrila izkušnjo razvijanja svoje kratke večkrat nagrajene, animirano-dokumentarne mojstrovine Babičino seksualno življenje. Zavrteli bomo jagodni izbor iz festivala kratkega filma Fekk. Del spremljevalnega programa je umetniška instalacija o antropocentrizmu M_cro in multimedijski performans skupine Hybrida s poklonom Pierpaolu Pasoliniju ob stoti obletnici njegovega rojstva.

 

Celoten program na tej povezavi.

mostovna.png

POKLON VIZIJI IN FESTIVAL SERGIO AMIDEI

#11.jpg

Med 14. in 20. julijem bo v Gorici zaživel filmski festival Nagrada Sergio Amidei, s katerim letos sodelujeta tudi Kinoatelje in čezmejni filmski festival Poklon viziji. Povezovanje med festivaloma, posvečena sedmi umetnosti, z najdaljšo tradicijo v mestih na meji prinaša tako na 41. ediciji goriškega festivala svežo sekcijo Agorà, ki v dialog postavlja dela dveh mladih neodvisnih avtoric iz Slovenije in Italije. Sekcija, ki jo kurira Steven Stergar, nastaja v duhu povezovanja in podiranja mej, predvsem pa stremi k promociji filmske umetnosti v pričakovanju leta 2025 in Evropske prestolnice kulture.

Letošnja edicija predstavlja dela režiserk Francesce Mazzoleni in Nike Autor ter skuša identificirati različne ali podobne pristope k istim temam oz. načinom izražanja.

Predstavitev del Nike Autor bo potekalo 15. 7. ob 16.30 v dvorani 3 kina Kinemax v Gorici. Ogledali si boste lahko tri kratke filme:
  Newsreel 4517 – Across the Water to Freedom (SL 2022, ita podnapisi, 37′)
  Newsreel 670 – Red Forests (SL 2022, ita podnapisi, 16′)
  Newsreel 2021 – Here I Have Picture (SL 2022, ita podnapisi, 18′)

Predstavitev del Francesce Mazzoleni bo potekalo 16. 7. ob 14.30 v dvorani 3 kina Kinemax v Gorici. Ogledali si boste lahko celovečerni film Punta sacra (IT 2020, angleški podnapisi, 96′).

Prav tako 16. 7. pa boste lahko ob 16.30 v prostorih mediateke Ugo Casiraghi prisluhnili pogovoru z obema avtoricama v okviru okrogle mize, ki jo bo vodil Steven Stergar.

21. 6. 2022

NAGRADO DARKO BRATINA 2022 PREJME HELKE MISSELWITZ

Na današnji novinarski konferenci smo razglasili prejemnico nagrade Darko Bratina 2022. Triindvajseto nagrado, ki jo bo Kinoatelje podelil na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione, med 16. in 22. oktobrom, bo letos prejela nemška režiserka Helke Misselwitz.

Vznemirljivi filmski opus Helke Misselwitz deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike. Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno sooča s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine.

 

Helke Misselwitz velja za eno najpomembnejših nemških dokumentaristk. Rodila se je 18. julija 1947 v Planitzu, nekdanjem mestu Nemške demokratične republike. Med letoma 1978 in 1982 je študirala režijo na Akademiji za film in televizijo v Potsdamu-Babelsbergu. Za studio DEFA je sprva snemala kratke esejistične prispevke, kasneje pa celovečerne dokumentarne ter igrane filme. Med leti 1997 in 2014 je predavala režijo na Akademiji za film v Babelsbergu. Je članica Akademije za filmsko umetnost. Leta 2016 je prejela posebno nagrado nemških filmskih kritikov. Živi v Berlinu in v bližini Rheinsberga.

Preberi več o režiserki.

Helke Misselwitz.jpg

© Sandra Buschow (www.sanstories.com)

PETER ZEITLINGER IN POKLON VIZIJI V ODDAJI UMETNI RAJ

Po uspešno zaključeni 22. ediciji čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione, ki se je oktobra odvil v organizaciji Kinoateljeja, si v ponedeljek, 29. novembra 2021, ob 22.50 na RTV Slovenija lahko ogledate intervju z letošnjim prejemnikom nagrade Darko Bratina. Intervju s festivalskim nagrajencem Petrom Zeitlingerjem je med njegovim gostovanjem na letošnji festivalski ediciji pripravila Mateja Valentinčič za oddajo Umetni raj.

Oddajo si lahko ponovno ogledate na tej povezavi.

Vabljeni k ogledu!

PODELITEV NAGRADE DARKO BRATINA

Za nami je nekaj dni, polnih filmsko obarvanih pogovorov in srečanj, na katerih nam je letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina – Poklon viziji, Peter Zeitlinger predstavil svoj bogat opus in izkušnje, ki jih je nabral na svoji ustvarjalni ter plodoviti profesionalni poti.

V sredo smo v Hiši filma v Gorici direktorju fotografije Petru Zeitlingerju podelili 22. nagrado Darko Bratina. Prepričal nas je njegov obsežni opus, v katerem drzno raziskuje razpon filmske umetnosti, obenem pa presega meje filmske govorice. Zeitlinger je ob prejemu nagrade ganjen povedal, da se veseli naslednjih festivalov Kinoateljeja, saj je prepričan, da bodo prihodnji nagrajenci nadaljevali z združevanjem ljudi, ki delajo dobro. »Biti dober eden do drugega, graditi skupnost, je nekaj, kar ne smemo nikoli opustiti,« je še povedal.

Iz Barcelone je posebno presenečenje za našega nagrajenca pripravil tudi Werner Herzog: »Peter, nihče mej, vsakršnih, ne prestopa odločneje od tebe. Si najboljši!«

Na podelitvi so bili prisotni tudi župan Mestne občine Nova Gorica dr. Klemen Miklavič, načelnik za kulturo Občine Gorica Fabrizio Oretti ter direktor Avdiovizualnega sklada Furlanije-Julijske krajine Paolo Vidali, ki prepoznavajo pomembnost festivala, kateri s širjenjem filmske kulture že dolga leta pogumno povezuje skupni čezmejni prostor.

Po večerni podelitvi smo imeli priložnost pogledati film Jama pozabljenih sanj (r. Werner Herzog, 2010) v 3D tehniki, ki je gledalce očaral. Popeljali smo jih na same začetke človekovega bivanja na Zemlji, v paleolitik, petintrideset tisoč let v preteklost, ko naj bi stenske slikarije v jami Chauvet, kjer je snemal, tudi nastale. »Snemali smo nekaj dni in vsak dan smo v jami, ki je popolnoma zaprta za javnost, preživeli največ dve uri. Z tehnološkega vidika je bilo to snemanje zaradi specifičnih okoliščin prostora izjemen.« Lepil je kamere in objektive in na snemanju samem, improviziral z opremo, da smo gledalci lahko v dvorani spremljali sprehod po jami, kot bi bili tam. Tako kot kamero je Zeitlinger tudi nas nosil na rami.

 

FOTOGRAFIJE s podelitve nagrade Darko Bratina 2021.

Poklon viziji podelitev 20. 10. 2021 mc 10vodilna.jpg

MOJSTRSKA DELAVNICA S PETROM ZEITLINGERJEM

V sredo smo dan začeli v osrčju domačega goriškega prostora s celodnevno mojstrsko delavnico, ki sta jo poleg Zeitlingerja vodila programska selektorka Patricija Maličev in festivalski sodelavec Patrick Holzapfel. Na njej je Zeitlinger izpostavil, da so med snemanjem filma za direktorja fotografije naracija, kadriranje in osvetljevanje enako pomembni. »Pogosto gre pri tem za trende, nekaj časa prevladuje ena smernica, nato druga ali tretja. Navadno se za kakovosten film, ko gre za fotografijo, izkaže tisti, kjer med tremi velja sinhronost. Ter usklajenost, razumevanje med režiserjem in direktorjem fotografije. Po vseh teh letih se poleg tega, kar vsebuje scenarij, o podrobnostih snemanja z Wernerjem Herzogom skorajda ne pogovarjava. Včasih, kot temu rečeva, zapleševa: od zadaj me prime za pas in skupaj intuitivno snemava. Vse se zgodi zelo hitro. Ulrich Seidl ima drugačen pristop, priprave in snemanja potekajo dolgo in njegovi filmi so precej bolj statični, a zato nič manj zanimivi.« Zeitlinger je naštel tudi sedem pravil pri ustvarjanju filmske fotografije, ki jim sam ne sledi, a so v njegovem miljeju priljubljene: posneti čim več materiala, da bo montažer lahko imel čim več posnetkov na voljo, da je treba snemati tudi vaje, ker da se na njih lahko zgodi kaj zanimivega, uporabnega za film, sodelovanje z velikimi hollywoodskimi zvezdami, ki naj bi zagotovile uspeh filma, čim več bližnjih posnetkov obraza … »Včasih se nekaj precej bolj pomembnega zgodi v ozadju, nekaj, kar je lahko ključno za pripoved filma

Ob koncu mojstrske delavnice je poudaril, da je za dobro filmsko fotografijo pomembna radovednost in tveganje direktorja fotografije ter njegovih snemalcev, če jih ima. »Zamujenih priložnosti ni moč nadoknaditi, zato vedno svetujem čim drznejši spust v snemalno pustolovščino, samo tako se nabirajo izkušnje

PRVI DAN FESTIVALA

Včeraj se je v Slovenski kinoteki odvil prvi večer čezmejnega popotovanja filmske karavane festivala Poklon viziji, ki v fokus postavlja dela direktorja fotografije in prejemnika nagrade Darko Bratina 2021, Petra Zeitlingerja. Ogledali smo si avtorjeva filma Pokvarjen poročnik: New Orleans (Werner Herzog, 2009) ter Otrok predora (Erhard Riedlsperger, 1990), njegov prvi celovečerni igrani film, za katerega je v vlogi soscenarista prispeval tudi del svoje avtobiografske zgodbe. Začeli smo v kinotečnem duhu in uživali v Zeitlingerjevi fotografiji, ujeti na 35 mm trak. Celotno dogajanje je bilo pospremljeno s pogovori z gostom festivala, ki jih je vodil programski sodelavec Patrick Holzapfel.

Zeitlinger je izbranemu občinstvu povedal: »Snemanje na filmski trak je zame pomenilo dragoceno izkušnjo. Današnja tehnologija omogoča snemanje brez omejitev, v takšni poplavi materijala se nato v montaži in postprodukciji išče bisere med smetmi. Včasih ni bilo tako. Vsak trenutek prižgane kamere je bilo potrebno dobro izkoristiti. Na trak smo morali znati ujeti prave trenutke in pričarati barve tako, kot smo jih nato videli na filmu.« Dodal je: »Dekle iz filma Tunnelkind je bilo na svoj način moj alter ego. Tudi sam sem se kdaj tako počutil, ko sem v mladosti prečkal mejo. Gre za temo, ki me je spremljala celo življenje, a najbolj izstopa prav v tem filmu. S podobno kompleksnostjo življenja ob meji je zaznomavn tudi festival, ki mi letos podarja nagrado

Holzapfel je izpostavil: »V filmu Pokvarjeni poročnik: New Orleans lahko vidimo tri ključne elemente, po katerih se film razlikuje od ostalih, pri katerih je kot direktor fotografije sodeloval. Zeitlinger veliko pozornosti nameni osvetljevanju. Uporablja monokromatske barve, ki naredijo prizore skoraj neresnične, istočasno pa odražajo notranje življenje lika, ki ga spremljamo. Tudi v prvih planih se kamera pogosto premika in diha s protagnisti. V Zeitlingerjevih filmih osrednji junaki niso samo ljudje, protagonist postane tudi lokacija, ki je prav tako ključna, kot akcija, ki ji sledimo.«

FOTOGRAFIJE s festivala.

NADALJNJE
BRANJE

Na spodnji povezavi si lahko ogledate in preberete katalog letošnje edicije festivala Poklon viziji 2021!

 

Članke so prispevali: publicistka in programska selektorka Patricija Maličev, programski Patrick Holzapfel, vodja festivala Mateja Zorn ter ekipa programske sekcije First Crossings: Sandra Jovanovska in Aljaž Škrlep.

 

>> Katalog festivala Poklon viziji 2021 - Peter Zeitlinger

Na tej povezavi pa si lahko v celoti preberete intervju, ki ga je z letošnjim nagrajencem naredila Patricija Maličev.

10. 10. 2021

PRVI POLETI
SO KONČANI

Letošnja edicija Prvih Poletov je zaključena!

Žirija je nagrado podelila češko-vietnamski režiserki Diani Cam Van Nguyen za njen film Z ljubeznijo, ati (2021). Izpostavili pa so tudi tri posebne omembe, in sicer filme Izginotje Toma R. (Paul Sirague, 2020), Zunaj cvetijo pomaranče (Nevena Desivojević, 2019) in Past Perfect (Jorge Jácome, 2019). Festivalska ekipa je posebno omembo podelila filmu Rože cvetijo v naših grlih (Eva Giolo, 2020).

Občinstvo pa je največ glasov podelilo filmu Thanasisa NeofotistosaRoute 3 (2019).

Čestitke vsem zmagovalcem!

Fotografije in aftermovie drugega dne Prvih Poletov:

9. 10. 2021

Fotografije in aftermovie prvega dne Prvih Poletov:

8. 10. 2021

UVODNIK

Tukaj lahko najdete uvodnik festivalskega kataloga, ki ga je zapisala direktorica festivala Mateja Zorn. Besedilo povzema razmišljanje o tem, kaj festival predstavlja, in kaj se skriva v programu 22. edicije. Vabimo vas k prebiranju.

FIRST
CROSSINGS
SE ZAČENJA

Webp.net-gifmaker (3).gif

Pred vrati je začetek 22. edicija čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji.

Festivalsko dogajanje otvarjamo s programskim sklopom Prvi Poleti, ki bo potekal med 8. in 10. oktobrom na novogoriški Mostovni. Platforma za razvijanje novih filmskih govoric bo prinesla 20 svežih, inovativnih in eklektičnih filmskih oblik vseh žanrov v tekmovalnem programu, katere tako ali drugače povezujeta tako tema gozda kot še vedno tudi tema meje, in predstavljata koncept meje v njeni najbolj izvorni obliki. Program prinaša kino-koncert ob 110 letnici prvega italijanskega celovečernega igranega filma L'inferno (1911). S tem posebnim sobotnim dogodkom, uglasbitvijo nemega filma Pekel (1911), se želimo pokloniti velikemu pesniku Danteju ob 700. obletnici njegove smrti. Nadaljuje se tesno sodelovanje z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, ki poleg predstavitve sveže produkcije prinaša tudi intermedijski performace Prostori razmišljanja Abirala Khadka.

V petek bo potekala prestavitev kolektiva ter revije Robida in bralni performans Aljaža Škrlepa, ki se bo predstavil s svojo raziskavo Temačni gozd, v kateri povezuje gozd, filozofijo in temačno umetnost, opremljeno z montažo izsekov gozdov iz najrazličnejših grozljivk in nekaterih drugih filmov.

Ne bo manjkalo prostora niti za izobraževalni del in družinski program. Vse mlade od 12. leta dalje vabimo, da se nam pridružijo na delavnici Mišljenje filma, ki se bo odvijala v nedeljo dopoldan in bo posvečena filmski refleksiji. V popoldanskem času pa bo program postregel z družinskim filmom Il Solengo.

4. 10. 2021

V FOKUSU

Tukaj si lahko preberete poglobljeno razmišljanje o filmih Petra Zeitlingerja, ki ga je napisal programski sodelavec festivala Poklon viziji, Patrick Holzapfel. Članek bo tudi del tradicionalnega festivalskega kataloga, ki je že v printu!

6. 8. 2021

POKLON
FRANCU GIRALDIJU
NA TRGU EVROPE

2011_giraldi_5_podelitev gorica 5 (1).jpg

Vabimo vas, da se nam pridružite na projekcijo filma Meja (1996) v petek, 6. avgusta 2021, ob 21.00 na Trg Evrope / Piazza della Transalpina, stičišče Nove Gorice in Gorice. S projekcijo filma Meja (1996) se želimo pokloniti dragemu prijatelju, režiserju Francu Giraldiju, prejemniku nagrade Darko Bratina 2011.

Franco Giraldi, rojen v Komnu leta 1931 slovenski materi in očetu iz Istre, je na lastni koži izkusil kompleksnost obmejnosti. Izbral je Trst za svoje mesto in potem odšel v rim, kjer je svojo izkušnjo mojstrsko prenesel v številna dela svojega bogatega filmskega opusa. Različni režimi skozi zgodovino pogosto prisilijo mejne identitete, da se asimilirajo politično močnejši, ne da bi imele možnost ostati to, kar preprosto so. Vprašanje obmejne identitete je Giraldi spoštljivo in hkrati osebno izrazil prav v trilogiji – Rdeča vrtnica (1973), Šolsko leto (1977) in Meja (1996).

»Na meji lahko vse postane lepo v smislu pluralizma in vse lahko postane strašno v smislu izključevanja raznovrstnosti. Ko se posameznika poskuša etiketirati z nacionalnostjo, vero ali enoznačnim poimenovanjem, je storjena strašna napaka pri neskončno možnih opredelitvah, ki sestavljajo identiteto na meji.« (iz intervjuja s Francom Giraldijem v knjigi Luciana De Giustija Franco Giraldi, lungo viaggio attraverso il cinema)

Film bo predvajan v italijanščini s slovenskimi podnapisi. Zahvaljujemo se kinoteki Cineteca del Friuli, ki hrani filmsko kopijo.

Projekcija je preddogodek festivala Poklon viziji in del programa Letnega kina Silvana Furlana, ki ga organizirata Kinoatelje in Kulturni dom Nova Gorica pod okriljem Mestne občine Nova Gorica. Dogodek je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Ne pozabite, da bo vstop na prizorišče možen le s predložitvijo PCT dokazila.

Dobrodošli na stičišče obeh Goric.

Fotogalerija

15. 7. 2021

NAGRADO DARKO BRATINA 2021 PREJME PETER ZEITLINGER

peter zeitlinger.jpg

 V veliko čast nam je, da bo Kinoatelje letošnjo nagrado Darko Bratina 2021 podelil direktorju fotografije Petru Zeitlingerju.


Retrospektivo del v Pragi rojenega avstrijskega filmarja si boste lahko ogledali med 18. in 24. oktobrom na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione / Tribute to a vision, ki se bo odvil v sedmih festivalskih mestih – Gorica, Nova Gorica, Trst, Izola, Špeter, Videm in Ljubljana. V goriški Hiši filma bo Zeitlinger v sredo, 20. 10. 2021, vodil tudi celodnevni masterclass. Dobrodošli!


Zeitlingerjev način oblikovanju filmske govorice sega v same začetke medija filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta, nenehno razvijajoč nove pristope, kako v objektiv ujeti dogajanje. Njegova kamera snema svet, ki se odpira pred njo – ne ustvarja novega. Zeitlinger se ves čas podaja na potovanja, kjer odkriva neznana območja, najsi gre za oddaljene prostore (jama Chauvet v delu Jama pozabljenih sanj) ali kraji, ki jim zgodovina v ničemer ni prizanašala (opustošeni New Orleans po orkanu Katrina v filmu Pokvarjeni poročnik: New Orleans). Ne boji se raziskovanja brezen človeške (in avstrijske) duše, ne v sodelovanjih z Herzogom, ne z Ulrichom Seidlom (Živalska ljubezen ali Last real Men, na primer) ali Helmutom Grasserjem (Die Wahlkämpfer). Njegova kamera je ničkolikokrat zabeležila ključne točke prelomov človekovih čustev ali njegovih etičnih vrednot. Ne glede na to, ali se pri tem posamezniki soočajo z bolečinami lastne preteklosti, nevarnimi zvermi, nacizmom ali stanji spremenjene zavesti – njegove podobe vsakokrat odražajo vedoželjnost. In nikdar ne obsojajo. V svetu, ki jim namenja kvečjemu »všečke«, je to dobrodošel opomin, kako neomajna je lahko moč filma.

15. 6. 2021

FIRST CROSSINGS
OPEN CALL

Programska sekcija Prvi Poleti bo tudi v svoji četrti ediciji nadaljevala s kuracijo svežih, inovativnih in eklektičnih filmskih oblik, ki težijo k odkrivanju novih filmskih govoric. Tako kot v prejšnjih festivalskih edicijah ostaja poudarek na temi meje – v najširšem možnem pomenu te besede – z namenom podiranja vseh geo-političnih meja, ki naj se spremenijo v umetniške glasove. Letošnji poudarek bo zadeval temo gozda.

Odprli smo mednarodni poziv, na katerega želimo, da svoja dela prijavijo mladi in že uveljavljeni filmski avtorji, ki si v iskanju svojega pečata v svetu filma drznejo biti svobodni in eksperimentalni. Na presečišču reprezentacije in reflektiranja tematik meje ter gozda nas zanimajo avtorska dela v raznih oblikah; animacija, video eseji, umetnostni in glasbeni videoposnetki, video poezija, ter druge eksperimentalne oblike kratkih filmov v vsej njihovi izrazni raznolikosti. Vztrajno nadaljujemo s svojim poslanstvom, s katerim želimo podpreti mlade in domače umetnike, saj slovenskim in italijanskim ustvarjalcem ni potrebo plačati prijavnine del. Rok prijave je 21. avgust 2021.


Več o pozivu in programskem sklopu si lahko preberete na spletni strani, za prijavo pa sledite navodilom na tej povezavi.

1. 2. 2021

TRIESTE FILM FESTIVAL

Zaključila se je 32. edicija 𝘁𝗿𝘇̌𝗮𝘀̌𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗳𝗶𝗹𝗺𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗳𝗲𝘀𝘁𝗶𝘃𝗮𝗹𝗮, na kateri je film Otac / Father režiserja 𝗦𝗿𝗱𝗮𝗻𝗮 𝗚𝗼𝗹𝘂𝗯𝗼𝘃𝗶𝗰́𝗮 prejel kar dve nagradi. Čestitke! Film je domov odnesel nagrado občinstva za najboljši celovečerec in nagrado Srednjeevropske pobude (Central European Initiative), katera nagrajuje filme, ki najbolje odražajo današnjo realnost in medkulturni dialog.

Oče-Father_Film_Still_7-IMG_1405-Small.

6. 10. 2020

PODELITEV NAGRADE

DARKO BRATINA

V torek, 6. 10. 2020, smo ob 19.30 v Kulturnem domu Nova Gorica podelili nagrado Darko Bratina srbskemu režiserju Srdanu Goluboviću.

Srdan Golubović v svojih filmih portretira resničnost posttranzicijske srbske, pravzaprav katerekoli, družbe in z zdaj že prepoznavno filmsko naracijo niza zgodbe o moči skorumpiranih politično-ekonomskih sistemov, ki za seboj puščajo pokopališča ne samo usod posameznikov, temveč tudi idealov. S svojo specifično filmsko govorico upoštevajoč zgodovinske in družbene posebnosti razkriva, kako se na skrajnem robu globalnega konteksta sodobnega življenja soočamo s tveganji neprimerljivih, kataklizmičnih razsežnosti, ki izhajajo iz križanja parcialnih in enostranskih ciljev posameznika in skupnosti.

Na podelitvi sta bila prisotna tudi predstavnika obeh goriških občin, župan Mestne občine Nova Gorica dr. Klemen Miklavič in načelnik za kulturo Občine Gorica Fabrizio Oreti, ki sta prepoznala pomembnost in vizijo našega festivala ter delovanje Kinoateljeja in to izpostavila v pozdravnem govoru.

6. 10. 2020

MASTERCLASS

Program mojstrske delavnice je potekal v dveh delih; v prvem smo se osredotočili na proces ustvarjanja filmov, avtorjevo izbrušeno filmsko govorico in poetiko. V drugem delu pa o njegovem opusu in načinu delovanja ter se preizpraševali skozi perspektivo sociološke imaginacije in Golubovića spoznavali v vlogi intelektualca, ki natančno detektira nevralgične točke družbe v kateri živimo. V dialog z nagrajencem sta mestoma vstopala producent in filmski kritik Boris T. Matič in publicistka ter festivalska selektorka Patricija Maličev.

Srdan Golubović v svojih filmih portretira resničnost posttranzicijske srbske, pravzaprav katerekoli, družbe in z zdaj že prepoznavno filmsko naracijo niza zgodbe o moči skorumpiranih politično-ekonomskih sistemov, ki za seboj puščajo pokopališča ne samo usod posameznikov, temveč tudi idealov. S svojo specifično filmsko govorico upoštevajoč zgodovinske in družbene posebnosti razkriva, kako se na skrajnem robu globalnega konteksta sodobnega življenja soočamo s tveganji neprimerljivih, kataklizmičnih razsežnosti, ki izhajajo iz križanja parcialnih in enostranskih ciljev posameznika in skupnosti.

5. 10. 2020

FIRST CROSSINGS NAGRADE

Program sekcije First Crossings se je zaključil!

Žirija je kot zmagovalni kratki film izbrala At the other end of the table, francoske režiserke Lise Rémon.

Motivacija: At the other end of the table je grafično konstruirana miniatura o komunikaciji, ostro natančna in relevantna za sedanji čas. Ta majceni animirani film, s skiciranimi linijami in preprosto a iznajdljivo mizansceno, ponuja velikansko in kompleksno refleksijo o poslušanju in slišanju, skozi zaslone ali preko mize, o potrebi in želji po kršenju kod različnih valovnih dolžin – o človeških odnosih in o pomenu tega, da smo skupaj – sedaj.

Posebne omembe žirije:

Prva posebna omemba gre večplastnemu fiktivnemu filmu Dramatic relationships, Dustina Guya Defe, za njegov natančen režijski koncept in učinkovito uporabo komedije za izpostavitev pomembnega političnega sporočila.

Druga posebna omemba gre poetični etnološki dokumentaciji specifičnega, a vendar tudi univerzalnega prostora in časa, filmu Then comes the evening, Maje Novaković.

Nenazadnje pa gre posebna omemba tudi minimalističnemu eksperimentalnemu filmu-poeziji Fish, Filipa Bojarskega, in njegovemu strašljivemu ulove realnega in metafizičnega.

 

Občinstvo pa je nagrado podelilo videospotu Neli Maraž, No Walk No Talk.

Čestitamo!

6. 10. 2020

PODELITEV NAGRADE DARKO BRATINA

Svečana podelitev nagrade Darko Bratina bo potekala v torek, 6. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu Nova Gorica s slovensko predpremiero zadnjega nagrajenčevega filma Oče (Otac, 2020). Čez dan pa bo zaživel tradicionalni masterclass, ki ga bo vodil Srdan Golubović.

Podpis.jpg
firstcrossings_2020_png_edited.jpg

2. 10. - 4.10. 2020

PRVI POLETI

Prvi del letošnjega festivala bo v znamenju Prvih Poletov, platforme za razvijanje novih filmskih govoric, ki se bodo med koncem tedna odvijali na Mostovni v Novi Gorici. V petek, 2. oktobra, ob 16.00 bomo otvorili razstavo Prostori v prostoru, študentov Akademije za umetnost Univerze v Novi Gorici, ob 19.30 pa ne gre zamuditi Praznovanje 100. obletnice filma Kabinet dr. KaligarijaKratki filmi in glasbeni videospoti se bodo potegovali za nagrado strokovne žirije, katere dobitniki bodo znani v nedeljo, 4. oktobra, pred tem pa se nam lahko pridružite na družinskem filmskem popoldnevu.

27. 9. 2020

KATALOG

Na spodnji povezavi si lahko ogledate in preberete katalog letošnje edicije festivala Poklon viziji 2020!

Članke so prispevali: novinarka in pisateljica Cristina Battocletti, publicistka Patricija Maličev, novinar Niccola Falcinella, vodja festivala Mateja Zorn ter ekipa programske sekcije First Crossings: Sandra Jovanovska, Dora Ciccone in Aljaž Škrlep.

>>https://drive.google.com/file/d/1DYlQVOsMs7lox3l3J8N8j26XtcZZOv5E/view?usp=sharing

KATALOG.jpg
1x1_logo.jpg

25. 9. 2020

BLIŽA SE ...

Čez točno en teden se začenja 20. edicija čezmejnega filmskega festivala 𝗣𝗼𝗸𝗹𝗼𝗻 𝘃𝗶𝘇𝗶𝗷𝗶 / 𝗢𝗺𝗮𝗴𝗴𝗶𝗼 𝗮 𝘂𝗻𝗮 𝘃𝗶𝘀𝗶𝗼𝗻𝗲 v organizaciji goriškega 𝗞𝗶𝗻𝗼𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷𝗲𝗷𝗮 in številnih partnerjev. Filmska karavana bo svoje popotovanje začela v Novi Gorici, kjer se bo čez vikend na 𝗠𝗼𝘀𝘁𝗼𝘃𝗻𝗮 odvijalo dogajanje 𝗣𝗿𝘃𝗶𝗵 𝗣𝗼𝗹𝗲𝘁𝗼𝘃, platforme za razvijanje novih filmskih govoric. V ponedeljek, 𝟱. 𝟭𝟬., nas v goriški 𝗛𝗶𝘀̌𝗶 𝗳𝗶𝗹𝗺𝗮 čaka zanimiv strokovni seminar ter projekciji dveh filmov 𝗦𝗿𝗱𝗮𝗻𝗮 𝗚𝗼𝗹𝘂𝗯𝗼𝘃𝗶𝗰́𝗮, letošnjega prejemnika 𝗻𝗮𝗴𝗿𝗮𝗱𝗲 𝗗𝗮𝗿𝗸𝗼 𝗕𝗿𝗮𝘁𝗶𝗻𝗮. V torek, 𝟲. 𝟭𝟬., pa se selimo ponovno na slovensko stran, kjer se bo v 𝗞𝘂𝗹𝘁𝘂𝗿𝗻𝗶 𝗱𝗼𝗺 𝗡𝗼𝘃𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 odvil 𝗺𝗮𝘀𝘁𝗲𝗿𝗰𝗹𝗮𝘀𝘀 z letošnjim nagrajencem, 𝘀𝘃𝗲𝗰̌𝗮𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗲𝗹𝗶𝘁𝗲𝘃 nagrade Darko Bratina 2020 ter 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗮 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮 nagrajenčevega zadnjega filma 𝗢𝗰̌𝗲.

7. 9. 2020

IŠCEMO

PROSTOVOLJCE!

Iščemo prostovoljce, ki bi sodelovali pri izvedbi filmskega festivala Poklon viziji. Odvijal se bo med 2 in 10 oktobrom 2020 v Gorici in Novi Gorici, Ljubljani, Izoli, Trstu, Špetru ter Vidmu. Pisana mlada festivalska ekipa si želi v svoje vrste povabiti še druge mlade zagnane člane, željne novih izkušenj na področju filma in izvedbe filmskega festivala, zato odpiramo poziv za prostovoljce.

Za več informacij kliknite tukaj.

PoklonViziji2019_10142019_dan2_31_edited

2. 8. 2020

LETNI KINO

SILVANA FURLANA

Festival Poklon viziji bo v sodelovanju s filmskim festivalom Kino Otok 2. avgusta na Letnem kinu Silvana Furlana v Novi Gorici priredil slovensko premiero družinskega filma Črte v pesku (2019). Film, nabit z iskrenostjo, v katerem nas odprte glave otrok popeljejo skozi zgodovino Iraka. Vabljeni!

 

Nedelja, 2. 8. 2020, ob 21.00

 

Črte v pesku, zgodba o zgodovini

Francis Alÿs

Irak, 2019, 61'

Francis Alÿs zadnjih dvajset let pripravlja številne projekte v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi po vsem svetu. Z otroki iz gorske vasice blizu Mosula uprizorijo stoletje iraške zgodovine od tajnega sporazuma iz leta 1916 do obdobja terorja, ki ga je leta 2016 vzpostavila Islamska država. Otroci zasedejo zgodovinske vloge in s skromnimi rekviziti pričarajo zgodbo o zgodovini, s spoznavanjem preteklosti pa začenjajo lažje razumeti lastno sedanjost.

 

Slovensko premiero filma smo pripravili v sodelovanju s festivaloma Kino Otok in Poklon viziji.

 

Gostja: Tanja Hladnik, vodja festivala Kino Otok

17. 6. 2020

SRDAN

GOLU

BOVIC

Srdan_Golubović.jpg

Na današnji novinarski konferenci smo razglasili prejemnika nagrade Darko Bratina 2020, ki jo letos Kinoatelje podeljuje že enaindvajsetič zapored in v fokus postavlja dosedanji opus igranih filmov srbskega režiserja Srdana Golubovića. Golubović v svojih delih z dosledno senzibilnostjo portretira življenje posttranzicijske družbe in z brezkompromisno naracijo razkrije moč skorumpiranih politično-ekonomskih sistemov, ki za seboj puščajo pokopališča ne samo usod posameznikov temveč tudi idealov. Predstavili smo tudi vizijo letošnjega čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki se bo odvijal od 2. do 10. oktobra 2020.

>> sporočilo za medije

novinarska konferenca Poklon viziji 17.6

12. 5. - 1. 8. 2020

PRVI POLETI OPEN CALL

Dragi prijatelji čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji!

Z veseljem sporočamo, da je čezmejni filmski festival Poklon viziji odprl razpis za prijavo kratkih filmov na programski sklop Prvi Poleti.

Kinoateljejev čezmejni filmski festival Poklon viziji bo tudi letošnjo 21. edicijo, ki bo potekala med 2. in 10. oktobrom 2020, obogatil s tridnevnim programom Prvih Poletov / Primi Voli / First Crossings, ki se bo odvijal med 2. in 4. oktobrom 2020 v medmestnem prostoru med Novo Gorico in Gorico. Organizatorji si festival želimo izpeljati neglede na okoliščine in pravila organiziranja dogodkov v jeseni, zato se med drugim pripravljamo tudi na možnost, da festival delno prenesemo v digitalno obliko.

Srž programa Prvih Poletov, namenjenega iskanju novih filmskih govoric, bodo tvorili kratki filmi obetavnih in inovativnih avtorjev, ki si v iskanju svojega pečata v svetu filma drznejo biti svobodni in eksperimentalni. V letošnji ediciji se bomo posvečali predvsem zvoku in glasbi v filmu, zato je letošnji razpis za prijave kratkih filmov nekoliko razširjen, saj želimo k sodelovanju povabiti tudi glasbenike. 12. maja smo odprli mednarodni poziv, na katerega želimo, da svoja dela prijavijo avtorji, ki se spopadajo s temo meje in možnostmi njenega preseganja, tako na avdio-vizualnem kot tudi glasbenem področju. Poleg tega, da programski sklop Prvih Poletov želi ponuditi možnost mladim, istočasno želi še dodatno podpreti domače umetnike, saj slovenskim in italijanskim ustvarjalcem ni potrebo plačati prijavnine del.

Za prijavo del sledite navodilom na tej povezavi.

V zadnjem delu meseca maja načrtujemo novinarsko konferenco, na kateri bomo razglasili letošnjega prejemnika nagrade Darko Bratina.

OPEN CALL-firstcrossings.gif

2. - 10. 10. 2020

21. EDICIJA FESTIVALA

POKLON VIZIJI

Sporočamo vam, da bomo aktualnega prejemnika nagrade Darko Bratina razglasili v začetku junija, že sedaj pa si lahko rezervirate jesenske datume letošnje edicije festovala Poklon viziji, ki se bo odvijal od 2. do 10. oktobra 2020. Medtem si na MMC v oddaji Osmi dan lahko ogledate pogovor z lanskoletno festivalsko gostjo, fotografinjo Letizio Battaglia, na tej povezavi.

 

V branje priporočamo tudi reportažo Patricije Maličev v Sobotni prilogi Kako živijo v času koronavirusa, v katerem se iz Toronta oglaša tudi prijatelj festivala Poklon viziji, režiser Peter Mettler. Članek je dostopen na tej povezavi.

27. 4. - 3. 5. 2020

CLOVEK ZA FILM: KARPO GODINA

Te dni se kar vrstijo zanimive spletne vsebine. Tokrat so na spletu na voljo  filmi gosta čezmejnega  filmskega festivala 𝘗𝘰𝘬𝘭𝘰𝘯 𝘷𝘪𝘻𝘪𝘫𝘪 in prejemnika  nagrade Darko Bratina leta 2012 𝗞𝗮𝗿𝗽𝗮 𝗚𝗼𝗱𝗶𝗻𝗲. Filmi so na ogled do 3. maja. Vabljeni k ogledu.

>> Facebook link

17. 4. - 2. 5. 2020

SPLETNA RETROSPEKTIVA FILMOV PETRA METTLERJA

Se še spomnite gosta in prejemnika nagrade Darko Bratina leta 2018 Petra Mettlerja? Za vse, ki si na naši pretekli ediciji festivala Poklon viziji niste uspeli pogledati vse njegove filme, prihaja dobra novica. Prav v teh dneh je v sklopu mednarodnega filmskega festivala Visions du Réel, ki se letos zaradi koronavirusa odvija na spletu, na voljo retrospektiva del kanadsko-švicarskega režiserja. Več informacij na tej povezavi.

30. 11. 2019

INTERVJU

Na spodnji povezavi si lahko preberete intervjuja z letošnjo dobitnico nagrade Darko Bratina, Kim Longinotto, ter fotografinjo Letizio Battaglia, gostjo našega festivala, ki sta bila objavljena v Sobotni prilogi časopisa Delo.

Z njima se je pogovarjala programska selektorica festivala Patricija Maličev.

Veselo branje!

>> Intervju s Kim Longinotto

>> Intervju z Letizio Battaglia

9. 11. 2019

KATALOG

Na spodnji povezavi si lahko ogledate in preberete katalog letošnje edicije festivala Poklon viziji 2019!

Članke so prispevali: novinarka in pisateljica Cristina Battocletti, jamatologinja Marta Fanasca, publicistka Patricija Maličev, novinar Niccola Falcinella, dr. Mojca Pajnik, vodja festivala Mateja Zorn ter ekipa programske sekcije First Crossings.

>> https://www.kinoatelje.it/aktualno/2019110714152131/katalog_festivala_poklon_viziji_2019/

9. 11. 2019

UMETNI RAJ

Na spodnji povezavi si lahko ogledate oddajo Umetni raj (RTV Slovenija), ki je bila v celoti posvečena festivalu Poklon viziji /Omaggio a una visione in dobitnici nagrade Darko Bratina, Kim Longinotto, ter fotografinji Letizii Battaglia!

Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik

Režiser: Slavko Hren

>> https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetni-raj/174648666?fbclid=IwAR0Ay5raENAR2OvPSxNm_26vAvSOVHs7QgGfUPaC78_QGtyglYxlIMlyp_A

16. 10. 2019

NAGRADI

FIRST

CROSSINGS

PoklonViziji2019_10162019_masterclass_25

V sklopu sekcije First Crossings smo danes podelili nagrado občinstva, ki jo je prejel francoski režiser Ismaël Joffroy Chandoutis za svoj film Swatted (2018) ter nagrado žirije, ki je šla v roke slovenskega režiserja Petra Cerovška za film Fundamenti (2018).

Čestitamo obema avtorjema!

8. 10. 2019

FESTIVALSKI

NAPOVEDNIK

Avtor: Urban Košir

7. 10. 2019

OTVORITEV

RAZSTAVE

Otvoritev razstave Letizie Battaglia in Roberta Timperija Mafija, bolečina, ljubezen - Shooting the Mafia v Galeriji Fotografiji v Ljubljani:

24. 8. 2019

K  I  N  O

TEČNIK

V novem Kinotečniku tudi članek o Kim Longinotto, z naslovom Kim Longinotto - sinonim upora, ki ga je napisala festivalska programska sodelavka Patricija Maličev!

»[...] Režiserkin zaščitni znak je prepoznavno neposreden in diskreten, nevsiljivo sočuten, a hkrati politično ozaveščen pristop do tem in osrednjih junakinj/junakov, sama pa se iz naracije vsakokrat popolnoma izvzame, zato ni slišati ne njenih vprašanj ali komentarjev ne dodatne naracije v offu. [...]«

Članek si lahko v celoti preberete na tej povezavi na 15. strani!

10. 6. 2019

KIM1.jpg
KIM-ime-01.png

K  I  N  O

28. 5. 2019

O T O K

Letos praznuje Kino Otok – partnerski festival Kinoateljejevega Poklona viziji – 15. obletnico delovanja!

Festival se bo letos v Izoli odvijal med 5. in 9. junijem, v petek, 7. junija, ob 13.00 pa si boste lahko ogledali tudi najnovejši film dobitnika nagrade Darko Bratina 2017 Maria Brente in sorežiserke Karine de Villers – Režeči maček (Il sorriso del gatto, Italija, 2018, 61').

Danes smo na novinarski konferenci razglasili prejemnico nagrade Darko Bratina 2019, ki jo letos podeljuje Kinoatelje že dvajsetič zapored in bo v fokusu postavila bogat opus britanske dokumentaristke, cineastke Kim Longinotto, ki na neposreden in diskreten, nevsiljiv, sočuten, a obenem politično ozaveščen način izpostavlja vlogo ženske v sodobni družbi.

>> Medijsko sporočilo

14. 5. 2019

FIRST CROSSINGS

Festivalu Poklon viziji svežino prinaša novo izoblikovan programski sklop First Crossings, ki želi delovati tudi kot platforma kratkih filmov za raziskovanje novih filmskih govoric.

Odprli smo tudi OPEN CALL, kjer sprejemamo vaše kratke filme!

FilmFreeWay/First Crossings

bottom of page