Naše glavno vodilo ostaja nespremenjeno: v sodelovanju s številnimi partnerji iz Slovenije in Italije spodbujati in razvijati odprto, izzivalno in inovativno čezmejno filmsko krajino, kjer se v neposrednem dialogu srečata ustvarjalec in gledalec. V goste vabimo vizionarje, kritične premišljevalce in kreativne ustvarjalce, ki se ne ustrašijo eksperimentiranja in medij filma vidijo kot odlično orodje za razumevanje družbe.

​

Letošnja edicija s programsko usmeritvijo jasno nakazuje nadgradnjo in širitev čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Ob tem si želimo, da se festival še močneje usidra v goriški prostor in preraste v večdnevno festivalsko dogajanje na meji. Bogat program, ki se bo odvijal na različnih lokacijah obeh Goric in na številnih postojankah v Ljubljani, Trstu, Izoli, Vidmu, Špetru in letos prvič tudi v Mariboru, zajema tako dela že uveljavljenih avtorjev, mojstrov filmske govorice kot tudi številnih mladih filmarjev, ki vztrajno iščejo nove oblike pripovedovanja in problematiziranja aktualnih tem sodobne družbe in pogumno raziskujejo svoje lastne intimne svetove.

​

Prejemnik nagrade Darko Bratina 2023 in osrednji gost festivala, bolgarski režiser, scenarist in producent Stephan Komandarev nam s svojim edinstvenim opusom, ki ga lahko razumemo tudi kot kroniko družbeno-političnih razmer delavskega razreda na prehodu iz socializma v turbo kapitalizem, detektira nevralgične točke sodobne družbe, in to ne samo bolgarske. Rad postavlja vprašanja in ob tem nastavlja ogledalo, s svojimi filmi nas povabi k preizpraševanju o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Skupaj z novinarjem in pisateljem Dimitrom Kenarovim in njegovim posegom z naslovom Novi red, stare meje nam bosta ponudila edinstveno priložnost, da od bliže spoznamo bolgarsko kulturo in družbo, ki je hkrati del sodobne Evrope.

 

V sodelovanju z Združenjem armenskih direktorjev fotografije in armenskim filmskim čarovnikom, prijateljem, režiserjem Harutinom Hačatrianom, prejemnikom nagrade Darko Bratina leta 2009, bomo z izborom kratkih in celovečernih filmov zaznamovali stoletnico armenskega filma. Ponovno bomo zavrteli film Meja (2009), ki se na armensko– azerbajdžanski meji dogaja v času po razpadu Sovjetske zveze in je danes z množičnim eksodusom Armencev in zapuščanjem Gorskega Karabaha postal še toliko bolj aktualen in žal brezčasen. Mini retrospektivo Hačatrianovih del bomo zaokrožili še s filmom Neskončen beg, večno vračanje (2014) in premiero zadnjega filma Trije grobovi umetnika (2023), ki nam bosta z izbrušeno filmsko govorico ponudila dodatne iztočnice za premislek o vrednotah večkulturnega sobivanja, človekovem neskončnem boju za srečo, hrepenenju po svobodi in želji po ustvarjanju skupnosti.

​

V duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ter z željo v naš prostor pripeljati mlade prodorne avtorje in vizionarje bomo letos premierno gostili italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja in njegov celovečerni prvenec Disco Boy, za katerega je prejel več mednarodnih lovorik, med njimi tudi srebrnega medveda na letošnjem Berlinalu. Odlikuje ga tako izvirna vizualna podoba kot čustveno nabita pripoved iskanja lastne identitete v brutalnem sodobnem času, ki ga zaznamujejo konflikti, vojne in eko terorizem.

​

Programska sekcija, v kateri domuje forma kratkega filma, letos prinaša več kot 50 del iz različnih koncev sveta, med njimi se bo 12 filmov iz mednarodne produkcije potegovalo za nagrado Prvi Poleti. Prav posebno pozornost posvečamo domačim avtorjem, študentom Akademije Umetnosti Univerze v Novi Gorici in Dams Cinema Univerze v Vidmu. Letos se nam pridružujejo še mlajši filmarji, predstavili bomo dela dijakov Gimnazije Nova Gorica in gostili prijatelje iz srednje umetniške šole CSH iz Beljaka. Sveža bera platforme za razvijanje novih filmskih govoric ponuja še več inovativni kratkih filmov najrazličnejših žanrov v programskih sklopih Kino Eklektika. Življenje ali smrt, ki se predstavlja v galeriji Tir na Mostovni, in Pod carinikovim oknom, ki bo se bo odvijal neposredno na meji v prostorih bivše carinarnice.

​

Letos smo se poslovili od Maka Sajka, enega največjih pionirjev slovenskega družbeno angažiranega dokumentarnega filma, oktobra pa mineva sto let od rojstva italijanskega režiserja Vittoria de Sete, ki je dokumentarni film postavil ob bok igranemu in ponudil ključ razbiranja dokumentarne forme kot fotografije realnosti, ki jo pripovedujemo s pomočjo poezije. S programom kratkih filmov in predavanjem Poklon Sajko & De Seta v dialog postavljamo dela dveh kultnih cineastov, inovatorjev, nekonvencionalnih filmskih umetnikov, katerih dela so prehitevala svoj čas in odpirala teme, ki so aktualne še danes.

​

Prvič od ustanovitve nagrade Darko Bratina v dvorani z nami ne bo sedel Aleš Doktorič, prijatelj in dolgoletni predsednik Kinoateljeja, ki nam je s svojo intelektualno širino odpiral vrata v manj znane svetove in zapletene premise čezmejne identitete. Učil si nas usmerjati pogled v bodočnost, ob tem pa spoštljivo in kritično razumevati preteklost. Naj odprta drža ostane vodilo tudi za mlajše generacije, zato bi tokratni uvodnik rada zaključila s tvojimi besedami:

 

»Vsaka skupnost, še posebej manjšinska, ima rada svoje izročilo, a projekcija v bodočnost je zreli sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Delo za bodočnost je prav ustvarjanje novega, preoblikovanje in preseganje obstoječega izročila, ki je pričevanje ter dediščina preteklosti in bogastvo vsake skupnosti. Kdor ne zagotavlja bodočnosti, živi in deluje zaman. Tako arhivov, knjižnic, muzejev nismo ustvarili zaradi preteklosti ampak za bodočnost. Le bodočnost lahko ohrani skupnost, kot je tudi naša skupnost Slovencev v Italiji. Naši predniki so vlagali v svojo sodobnost in so tako ustvarili dediščino. Kot oni tudi mi vlagajmo v sedanjost, v novo dediščino za bodočnost.«