STO LET ARMENSKEGA FILMA
Obsežen program bo zaobjel tudi pogled nazaj, v pretekle edicije, saj se na Poklon viziji vrača eden od starih prijateljev festivala. V sodelovanju z Združenjem armenskih direktorjev fotografije in armenskim filmskim čarovnikom Harutinom Hačatrianom, prejemnikom nagrade Darko Bratina leta 2009, bomo z izborom kratkih in celovečernih filmov zaznamovali stoletnico armenskega filma.
V poblaznelih časih, ko je 120 tisoč Armencev ujetih na koščku zemlje, ki je obtičala v humanitarni krizi brez kakršne koli odprte meje, se Harutin Hačatarian vrača na festival brez meja, Poklon viziji, da bi skupaj proslavili stoto obletnico armenskega filma z navdušujočo predstavitvijo armenskih kratkih filmov ter posebno razstavo in mini retrospektivnim programom njegovih filmov. Po več kot desetih letih bo ponovno prikazan Harutinov film Meja - film, ki zgovorno uteleša čezmejni koncept festivala.
Avtorica teksta: Tatevik Manukjan
HARUTIN HAČATRIAN
Harutin Hačatrian (1955, Akhalkalak v Gruziji) je armenski režiser, čigar opus štirinajstih filmov, s svojo avtorsko poetiko in emotivno fotografijo odlično upodablja armensko realnost in kulturo. Po zaključenem šolanju leta 1981 dela kot pomočnik režije in režiser, kasneje postane tudi direktor Oddelka za dokumentarni film pri osrednji armenski filmski instituciji Hayfilm/Armenfilm. Hačatrian je tudi soustanovitelj in direktor mednarodnega filmskega festivala Golden Apricot v Erevanu, pomembni platformi za medkulturno izmenjavo in za razvoj armenske kinematografije.
Foto: Jernej Skrt
FILMI
Meja
Harutin Hačatrian, Nizozemska, Armenija, 2009, 82'
Zgodba je postavljena v obdobje po razpadu Sovjetske zveze, po armensko-azerbajdžanski vojni. To je čas, ko se je ogromen imperij zrušil in so vzklili številni konflikti med narodi. Film pripoveduje o vasi v bližini spornega ozemllja, kjer so dobrotniki armenskih potomcev iz Amerike odprli dobrodelno menzo, in bližnji kmetiji, kjer najdejo delo begunci iz različnih krajev. Zgodba se začne, ko vaščani naletijo na ranjenega bivola, na pol mrtvega, vkleščenega v bodečo žico na meji. Bivola pripeljejo na kmetijo, kjer postane tujec in sovražnik za pse čuvaje, za živali, ki so se tja zatekle, za od vojne izmučene begunce, v katerih eksplozije vzbujajo nasilje. Skozi bivolove oči opazujemo življenje na vasi v vseh letnih časih. Minevajo poletje, jesen in zima. Vreme se spreminja, a monotono življenje na vasi teče enako počasi naprej. Ko sledimo bivolu, opazujemo tudi življenje okoli kmetije in vasi.
Neskončen beg, večno vračanje
Harutin Hačatrian, Armenija, Nizozemska, Švica, 2014, 90'
Osamosvojitev, vojna z Azerbajdžanom za nadzor nad Gorskim Karabahom in uničujoč potres. Ti zgodovinski dogodki so mnoge Armenke in Armence prisilii, da so zapustili svojo domovino. Med njimi je tudi moški, ki danes živi v Moskvi in nam pripoveduje o svoji zgodovini izgnanstva, ki je trajala več kot dvajset let. "Nikoli nisem sam. Živim z zgodovino," med drugim pove. Kaj se je v teh dvajsetih letih spremenilo v življenju ljudi? Zakaj se vedno znova vračajo ali zapuščajo svojo državo? Ta vprašanja so velikega mojstra armenske kinematografije Harutina Hačatriana spodbudila, da je zagnal obsežno filmsko raziskavo, ki zajema posnetke izpred dveh desetletij in sledi istim ljudem do dandanes.
Trije grobovi umetnika
Harutin Hačatrian, Ruben Hačatrian, Armenija, 2023, 120'
Oče in sin Hačatrian sta več let spremljala pustolovsko življenje in umetniško dediščino nadarjenega armenskega slikarja Vahana Ananiana. Rodil se je in tudi odraščal v Erevanu, a se je nato vse bolj razočaran nad armensko stvarnostjo (potres, vojna, razpad Sovjetske zveze) selil naprej do Estonije in Ukrajine. Njegovi posmrtni ostanki so razpršeni po več krajih – Talinu, Odesi in Erevanu. Tudi njegova umetniška dediščina ostaja v daljnih deželah.Film je bil prikazan v Un Certain Regard, sekciji filmskega festivala v Cannesu.
KRATKI ARMENSKI FILMI
Korean Delicacy
Hambardzum Hambardzumjan, Armenija, 2021
Gazan je po radiu slišal, da je pasje meso v Koreji poslastica. Potem, ko se napije in pokadi džojnt, pregovori očeta osemletnega dečka, da ubije sinovega psa in ga poje.
Tombé
Diana Kardumjan, Armenija, 2018
Kara ves dan dela v okrepčevalnici »Goldfish« in pomiva posodo. Njeno življenje je postalo zaprt krog sivih dni daleč od barv velikega mesta. Vsak dan se ponoči sama vrača domov. Varčuje denar za družino. Neke noči pa nepričakovan dogodek spremeni njen vsakdan.
Equation with Two Variables
Lusine Papojan, Armenija, 2022
Mkhitar med prodajo blaga v vagonu vlaka opazi svojega vrstnika Karena, ki ima noge naslonjene na sprednji sedež, glavo pa sklonjeno nad učbenikom. Karen v tišini uboga Mkhitarjev znak, da dol noge in se obrne. Mkhitar poskuša z njim vzpostaviti stik na različne načine. Karen s torbo, ki mu visi okoli vratu, začne kričati, da bi pritegnil pozornost potnikov v vagonih, in poskuša prodati Mkhitarjevo blago, medtem ko Mkhitar sam ostaja v globoki kontemplaciji - razmišlja o šahovski uganki ali o življenju na splošno?
The Granny
Aram Šahbazjan, Armenija, 2020
Hrapavost na steni oltarja, ki jo snemalna ekipa ni upoštevala, se zasuka in obrne njihov notranji svet na glavo.
Back to Rock
Gor Jengojan, Armine Harutjunjan, Armenija, 2023, 9'
Zaradi evolucije se ljudje spremenijo v brezspolna in brezobrazna bitja, tako rekoč brez čustev, ki živijo na ukaz in se ukvarjajo samo s hrano in energijo. Toda človeška narava je nespremenljiva in želje po svobodi in izvirnosti ni mogoče nadzorovati.
