NE LE FILM ...
V režiji umetne inteligence
razstava
Galerija Tir
Abyss
Jeppe Lange, Danska, 2022, 13'
Abyss (Brezno) je veriga iz tisoč slik, najdenih z Googlovim povratnim iskanjem slik. Vizualni razvoj temelji na nesporazumih, do katerih pride pri branju slikovnega gradiva s strani umetne inteligence. Umetne inteligence ne zanimajo merila, čustva ali kontekst, temveč le vzorci, barve in korelacije.
Opazujemo prvinski kaos pred ustvarjanjem umetne zavesti. Prebujajoča se zavest pa se ozira na nas kot vrsto.
Študija primera:
Jeppe Lange bo na podlagi svojih del Abyss in Ripples predstavil uporabo umetne inteligence kot ustvarjalnega orodja v kontekstu filmskega ustvarjanja. Nadalje bo začetnikom prijazno predstavil nevronske mreže in njihovo vlogo v procesu ter osvetlil, kako UI-sistemi, kot sta Midjourney in Stable Diffusion, spreminjajo besedilo v vizualne elemente.
Na koncu se bomo ozrli v prihodnost in raziskali nekatere prihajajoče tehnologije, ki bodo verjetno revolucionarno spremenile bodočnost filmskega ustvarjanja.
Novi red, stare meje
pogovor
Slovenska kinoteka, Gledališče Miela
Pogovor z Dimitrom Kenarovom, novinarjem, pisateljem in profesorjem na oddelku novinarstva na Ameriški univerzi v Blagoevgradu v Bolgariji.
Vsako obdobje v zgodovini ima svoje meje, tako fizične kot psihološke. Včasih se širijo, v času radikalnih političnih sprememb, včasih pa mirujejo ali se celo skrčijo. V enem trenutku imamo vizijo prihodnosti, naslednji trenutek pa je naše edino možno obzorje preteklost; v enem trenutku doživljamo čas kot premikanje naprej in zatem vstopimo v ciklični vzorec, kjer se vse zdi popolnoma in strašansko enako.
Kako naše spremenljivo dojemanje meja in samega časa vpliva na družbeni in politični red? Je mogoče, da smo kljub hitremu tehnološkemu napredku naše dobe obstali na mestu?
Hi, nice to meet you!
čezmejno druženje predstavnikov filmskih festivalov
Hiša Krainer
Kinovozlišče ustvarja priložnost za čezmejno mreženje predstavnikov filmskih festivalov iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Festivalsko dogajanje na obeh straneh meje je zelo bogato, delujočih je več kot trideset filmskih festivalov, med njimi tako tisti z dolgoletno tradicijo in obsežnim programom, prepoznani na evropskem in svetovnem zemljevidu, kot tudi tisti, ki skrbijo za bolj unikatne vsebine, žanre in filmske formate v lokalnem okolju. Filmski festivali delujemo tudi kot platforme za razvijanje filmske kulture v najširšem pomenu, smo podpora produkciji, distribuciji in promociji kot tudi izobraževalnim aktivnostim. Skupaj bomo premišljevali, zakaj in kako so filmski festivali lahko veliko več kot priložnost za ogled filma, kateri so naši skupni izzivi in kaj nam lahko perspektiva Evropske prestolnice kulture GO! 2025 prinese pozitivnega.
Hybrida Sound & Light
po navdihu Maka Sajka & Vittoria De Sete
Mostovna
Letošnjo edicijo Prvih Poletov zaključuje multimedijski performans skupine Hybrida s poklonom Maku Sajku in Vittoriu De Seti. Leta 2007 je skupina iz Čente v bližini Vidma začela prirejati predstave z diaprojektorji, računalniki, videoprojektorji, doma narejenimi glasbili in glasbo po vzoru svetlobnih efektov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Performans raziskuje dela Maka Sajka in Vittoria De Sete z nizanjem fragmentov vizualnega spomina, prikazanih v prostoru ob spremljavi elektronske glasbe.
V sodelovanju s festivalom FORMA Free Music Impulse 2023.
Sto let armenskega filma
razstava
Hiša Krainer
Postavitev povabi na fotosprehod po Armenskem filmskem muzeju, ki je nastal leta 2017 pod okriljem Združenja filmskih profesionalcev Armenije na pobudo predsednika združenja, režiserja Harutina Hačatriana. Ustanovili so ga v sklopu projekta »Koncept Armenske kinoteke«, ki je zasnovan kot stičišče ustvarjalnosti, izobraževanja, ter kulturne in turistične ponudbe v Erevanu.
Stalna razstava usmerja pogled v Hama Beknazarjana, pionirja armenskega filma, Daniela Dznunija, prvega armenskega producenta, in Leva Atamanjana, ki je začetnik armenskega animiranega filma. Ognjiščna dvorana hrani fotografije in podpise armenskih in mednarodnih filmskih ustvarjalcev, prostor z imenom Filmski trezor pa predstavlja arhiv, ki ga zaenkrat sestavlja približno 280 filmov iz armenske in svetovne zgodovine filma na 35-milimetrskem traku ter več kot 3000 digitaliziranih filmov.
