Zeitlinger portret.jpg

20. 10. 2021

MASTERCLASS
S PETROM ZEITLINGERJEM

​​»Tako v dokumentarnih kot v igranih filmih vidim svet takšen, kakršen je, in mehanizme za njim, vendar moram stvarnost zgostiti v podobe, v prizore.«

 

V sredo 20. oktobra bo v Hiši filma v Gorici mojstrska delavnica Petra Zeitlingerja. Govoril bo o svoji karieri direktorja fotografije in se dotaknil tematik, vezanih na avtorstvo, sodelovanje in eksperimentiranje. Naš častni gost bo izhajal iz svojega študija filozofije in svojih redkih prvih animiranih filmov, da bo podal svoje poglede na dolgoletno delo na področju dokumentarnih in igranih filmov. Ali se teh dveh vrst snemanja loteva na različne načine? Kako dela? Kako se prilagaja različnim vizijam in kako v proces snemanja prinaša svoje zamisli? Poleg več izsekov iz njegovih del bosta v celoti prikazana tudi filma Losses to be Expected Ulricha Seidla, in Jama pozabljenih sanj Wernerja Herzoga.

 

peter zeitlinger.jpg

V veliko čast nam je, da bo Kinoatelje letošnjo nagrado Darko Bratina 2021 podelil direktorju fotografije Petru Zeitlingerju.

Retrospektivo del v Pragi rojenega avstrijskega filmarja si boste lahko ogledali med 18. in 24. oktobrom na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione / Tribute to a vision, ki se bo odvil v sedmih festivalskih mestih – Gorica, Nova Gorica, Trst, Izola, Špeter, Videm in Ljubljana. V goriški Hiši filma bo Zeitlinger v sredo, 20. 10. 2021, vodil tudi celodnevni masterclass. Dobrodošli!

Zeitlingerjev način oblikovanju filmske govorice sega v same začetke medija filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta, nenehno razvijajoč nove pristope, kako v objektiv ujeti dogajanje. Njegova kamera snema svet, ki se odpira pred njo – ne ustvarja novega. Zeitlinger se ves čas podaja na potovanja, kjer odkriva neznana območja, najsi gre za oddaljene prostore (jama Chauvet v delu Jama pozabljenih sanj) ali kraji, ki jim zgodovina v ničemer ni prizanašala (opustošeni New Orleans po orkanu Katrina v filmu Pokvarjeni poročnik: New Orleans). Ne boji se raziskovanja brezen človeške (in avstrijske) duše, ne v sodelovanjih z Herzogom, ne z Ulrichom Seidlom (Živalska ljubezen ali Last real Men, na primer) ali Helmutom Grasserjem (Die Wahlkämpfer). Njegova kamera je ničkolikokrat zabeležila ključne točke prelomov človekovih čustev ali njegovih etičnih vrednot. Ne glede na to, ali se pri tem posamezniki soočajo z bolečinami lastne preteklosti, nevarnimi zvermi, nacizmom ali stanji spremenjene zavesti – njegove podobe vsakokrat odražajo vedoželjnost. In nikdar ne obsojajo. V svetu, ki jim namenja kvečjemu »všečke«, je to dobrodošel opomin, kako neomajna je lahko moč filma.