V Neaplju je družbeni položaj v mestu nenehno predmet javne razprave: kot nenehno izredno stanje, prikrito nasilje ter trpljenje, ki ga povzročajo in doživljajo. Njegovi protagonisti so nenehno pod drobnogledom. Pa vendar globlji vzroki teh problemov ostajajo tabu – kot da bi bili nespremenljivi in nespremenjeni skozi čas. Nihče se zares ne sprašuje, od kod izvirajo in kaj je njihovo bistvo. Družbeni položaj tako nikoli ne postane zares politično vprašanje. Če ga želimo razumeti in razkriti, bi nam morda bolj kot orodja, ki smo jih podedovali od Marxa, lahko koristila tista, ki nam jih je zapustil Frantz Fanon.

Zgodba Pia, prekarnega delavca v turizmu, zgodba Ugove družine, ki po umoru sina išče resnico in pravico, ter zgodba brezposelnih, ki so se organizirali in se že leta skupaj borijo za dostojno delo, predstavljajo tri vidike življenjske poti, ki povezuje življenja nevidnih in neslišanih prebivalcev mesta.