MILKA BADJURA
1. OKTOBER | 16.00
Hiša filma Gorica / Kinemax
Režija Milka Badjura
Milka Badjura (rojena Kunstler leta 1902; umrla leta 1992) je v tandemu z možem Metodom pustila neizbrisen pečat na slovenski kinematografiji – kot pionirka in kasneje mojstrica filmske montaže, veliko manj (pri)znan pa je njen prispevek k raziskovanju in prikazovanju slovenske zgodovine, kulture in geografije.
Že pred drugo svetovno vojno sta Badjurova kot ljubiteljska filmarja začela raziskovati slovenske običaje in tradicijo. V svojem podjetju Sava film sta postavila prve zametke resne filmske produkcije pri nas, pri čemer je Milka na začetku montirala kar v kuhinji – kakopak ob vseh drugih gospodinjskih delih. (Žiga Brdnik, kurator)
Program nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom, Slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim centrom
POMLAD V BELI KRAJINI
Milka in Metod Badjura, Jugoslavija (Slovenija), 1952, 14 min, črno-beli, 35-milimetrski trak
Bela krajina je bila eno ključnih žarišč narodno-osvobodilnega boja v času druge svetovne vojne, kjer je bila vzpostavljena tudi že medvojna ljudska oblast. A večina slovenskih ljudi te odročne regije ob Kolpi, razen iz redkih literarnih del, ni poznala. Milka in Metod Badjura sta bila prva, ki sta v tem čudovitem kratkem filmu podobe prekrasne narave, tamkajšnjih ljudi, njihovega vsakdana in enega od osrednjih slovenskih ljudskih običajev – jurjevanja ponesla med Slovence in Jugoslovane. Čeprav sta film zasnovala in režirala v tandemu, je Prešernovo nagrado zanj leta 1953 prejel samo Metod. Tri leta kasneje sta skupaj posnela tudi nadaljevanje Obnova v deželi svobode (1955), ki se osredotoča na povojno obnovo in modernizacijo Bele krajine.
KROPARSKI KOVAČI
Milka in Metod Badjura, Jugoslavija (Slovenija), 1953, 14 min, črno-beli, 35-milimetrski trak
Izdelki kroparskih kovačev sodijo med najbolj znane umetniško-obrtniške mojstrovine iz Slovenije, z več stoletno tradicijo. Badjurova poleg številnih umetnin prikažeta tudi zgodovino kovaštva v Kropi, ki se je razvilo od težke tlake celotnih družin v starih kmečkih bajtah do organizirane in cenjene obrtniške dejavnosti v manufakturah in nato modernih delavnicah. Predstavita pa tudi pomembnost delavskega organiziranja, ki je privedlo do razcveta obrti, saj so kovači v Kropi in njihove družine že pol stoletja pred nastopom socializma vzpostavili svojo žebljarsko zadrugo.
BRDA
Milka in Metod Badjura, Jugoslavija (Slovenija), 1960, 11 min, barven, 35-milimetrski trak
Prelep filmski spomenik Goriškim brdom in tamkajšnjim ljudem. V njem Badjurova predstavita zgodovinski pomen Brd kot prostora »tisočletnega upora slovenskega človeka« in »zadnje straže domovine«, njihove naravne lepote, ljudske običaje in umetnost, pa tudi kmečka opravila, povezana predvsem z znamenitimi briškimi češnjami in slovito vinsko trto, ki še danes pomeni ključen vir preživetja in prepoznavnosti regije.
KOLEDNIKI
Milka in Metod Badjura, Jugoslavija (Slovenija), 1967, 13 min, barven, 35-milimetrski trak
Eden najbolj drznih filmov Milke in Metoda Badjure, ki koledovanje – novoletni obhod vaških hiš, preobrazi v odo človeški razigranosti in veseljačenju ter brez olepševanja pokaže tudi dionizično plat vaških običajev. V njem sta pred kamero kot enega izmed kolednikov postavila tudi legendo slovenske filmske glasbe Bojana Adamiča, ki s harmoniko in hudomušnostjo daje ritem vedno bolj razigrani druščini.