Po koncu snemalnega dne se Liboria in Claudia ustavita na zapuščeni bencinski črpalki, kjer po pomoti natočita napačno gorivo v svoj kombi. Ko prispe drug avtomobil, Liboria opazi, da je voznik podoben moškemu, ki je bil v preteklosti vpleten v incident, v katerem je bila žrtev njena prijateljica. Liboria želi čim prej oditi, toda Claudia se odloči, da bo voznika vzela za talca.
Ali je lahko maščevanje sporazumno?

Izjava režiserke:
Zgodba izhaja iz moje osebne izkušnje nočnega izhoda v Helsinkih, ko je taksist po tem, ko me je odložil, poskušal ugrabiti mojo prijateljico. Tudi sama sem se znašla v situacijah, ko sem se počutila nadlegovano ali ogroženo, vendar se v tistem trenutku nisem znala dovolj hitro odzvati. V meni se je zato sčasoma nakopičil občutek krivde in frustracije, ki ju želim preliti v nežen, a maščevalen izbruh.

V nekem trenutku postane vprašanje, ali je moški kriv ali ne, nepomembno. Všeč mi je, kako motiv filmskega prizorišča deluje kot sredstvo za ustvarjanje in poudarjanje fantastičnega, umetnega sveta znotraj resničnosti. Film se odvija v negotovem vmesnem prostoru med tem, kje so liki bili, in tem, kam so namenjeni – tako fizično kot čustveno in metaforično.

Peppermint Diesel 20% je kratka igrana zgodba, ki izhaja iz želje po uporabi pripovedovanja kot načina za uprizarjanje osebnih in kolektivnih fantazij, povezanih z nerešenimi situacijami, ki jih poganja žeja po maščevanju. V tej zgodbi bi lahko en moški odrešil druge tako, da se žrtvuje in prevzame romantično-kvir podobo hrepenečega Jezusa ter tako omogoči skrbno režiran, sporazumen maščevalni obred.