Izjava avtorice:

Bele sirote
Moje vezi z dolino Jiu so stare in globoke. Tja sem začela zahajati, ko so rudniki še obratovali in je tam film snemal Lucian Pintilie. Moji obiski so se nadaljevali z Ionelom, otrokom, ki je živel na ulicah Bukarešte in je bil posvojen sin rudarja, ki ga je pretepal z vlečnim kablom. Tretji obisk, ki je bil zame prelomen in po katerem sem se odločila, da bom tam posnela film, je sledil kmalu po pogrebu otroka, ki je našel način, da se je njegova mama vrnila domov iz Italije. Tako, da je storil samomor. V podobah doline so ujete vse te človeške drame, o katerih bi bilo treba kričati, vendar sem se odločila, da jih bom zašepetala v »belem« jeziku.