Že desetletja Kinoatelje raziskuje filmsko dediščino Goriške, na sledi spominom in zgodbam, ki prehajajo meje. Iz te dediščine se poraja novo poglavje: omnibus, pri katerem je bil volan predan novi generaciji filmskih ustvarjalcev. Kratki filmi so nastajali v Gorici, na ulicah in ob rekah, kjer se prepletajo zgodovine, v mestu na pragu, ki je izklesano iz lastnega utripa. Ob umetniškim mentorstvom režiserja Alessandra Comodina in v dialogu s knjigo Naš vsakdanji kino Sandra Scandolare je pet avtorjev — Jan Devetak, Ester Ivakič, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani in Francesco Sossai — razprlo mejo v polifonski portret mesta.

Slovesna premiera bo v četrtek, 9. oktobra 2025, ob 20.30 v goriški Hiši filma, v okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji – večer bo zaznamovala prisotnost filmskih ekip in režiserja ter umetniškega vodje Alessandra Comodina. Veseli smo, da smo lahko v času Evropske prestolnice kulture odpirali prostor za filmsko ustvarjanje, in še posebej ganjeni, da so prav v letu 2025 avtorji v mestni vsakdan vtkali nove filmske sledi.

»Želeli smo ustvariti kolektivno izkušnjo, ki bi združila ustvarjalne glasove, njihovo strast do filma in radovednost ob odkrivanju zgodb našega mesta. Ti filmi so nastali v skromnih razmerah; brez pristne in globoke notranje motivacije nikoli ne bi mogli ugledati luči sveta. V letu Evropske prestolnice kulture GO! 2025 smo želeli obeležiti ta zgodovinski trenutek z nečim novim – darilom, ki bo ostalo kot zapuščina prihodnjim generacijam.« Mateja Zorn, vodja programa pri Kinoateljeju.

“Zame je bilo to povabilo izjemna čast in to sem dal od vsega začetka vedeti tudi vpletenim ustvarjalcem. Dejansko nikomur ne bi prišlo na misel, da bi šel v Gorico snemat film na podlagi Scandolarove knjige. Prav zato sem jih želel spomniti, da je ta projekt ob svoji nenavadnosti, celo absurdnosti, pravzaprav velika sreča, dar, saj je v svoji izvirnosti resnično edinstven – poseben trenutek v zgodovini.”  Alessandro Comodin, umetniški vodja projekta.

Skupinski film Naš vsakdanji kino je nastal v okviru projekta BorGO Cinema, ki združuje različne filmska društva iz Gorice in ga finančno podpira ukrep PNRR Borghi. Cilj razpisa je oživitev in obogatitev kulturne ponudbe v goriškem starem mestnem jedru. Kinoatelje je v tem videl priložnost za razvoj filmsko-turistične ponudbe: ustvaril je filmske sprehode, ki prebivalcem in obiskovalcem ponuja edinstven pogled na Gorico – filmski. Film je tudi del programa EPK GO!2025.

Teh pet filmskih ustvarjalcev je svoja dela, posvečena goriškemu prostoru, ustvarilo pod vodstvom Alessandra Comodina. Režiser furlanskega rodu se je v filmskem svetu začel uveljavljati leta 2009, ko je bil v Cannesu predstavljen njegov diplomski kratki film Jagdfieber. Nekaj let po tistem, leta 2011, je s svojim prvim celovečercem, L'estate di Giacomo, osvojil zlatega leoparda na Festivalu v Locarnu ter številne druge nagrade na različnih mednarodnih festivalih. Med letoma 2016 in 2022 je režiral tri filme: I tempi felici verranno presto, Fiori bianchi in Gigi la legge (Gigi zakon), s katerim je leta 2022 v mednarodni tekmovalni sekciji festivala v Locarnu prejel posebno nagrado žirije.

“Najprej je vsak od nas prejel knjigo, ki je že sama po sebi precej posebna, saj je zbirka opažanj in spominov o zgodovini filma v Gorici. Gre za periferno vizijo, zunaj velikih filmskih tokov; vse je zelo lokalno, a hkrati tako osrednje za zgodovino zadnjega stoletja. Bilo je, kot bi odprli skrinjo v zasebni hiši in v njej našli Scandolarove zapise. Te strani imajo skrivnosten, skoraj enigmatičen značaj in vsi smo imeli občutek, da stojimo pred nekakšno časovno kapsulo. Če bi ta besedila brali denimo v Parizu ali Rimu, bi se morda zdela popolnoma anekdotična, s perspektive filmskega ustvarjalca pa pridobijo močno čaroben značaj,” je kot popotnico filmom dejal Comodin.

Kinoatelje deluje na področju filma in avdiovizualnih medijev kot večnamensko jedro za medkulturne in čezmejne projekte. Združuje organizacijo in promocijo kulturnih dogodkov, izobraževalne dejavnosti, založništvo, filmsko produkcijo in distribucijo, raziskovanje, vrednotenje filmske dediščine, ter hkrati nagovarja obe strani italijansko-slovenske meje.

 

FILMI

 

LIEBESTRAUM, režija Jan Devetak

Igralka Nora Gregor umre stara sedeminštirideset let, v svojem zadnjem izgnanstvu v Santiagu de Chile, tri tedne po tem, ko izve za smrt svoje matere. Piše se 20. januar 1949. Sekundo kasneje odpre oči – in znajde se v Gorici leta 2025.

Izjava režiserja

Naredil sem film o domu, družini, starosti. In povsem po naključju so to besede, ki mi pridejo na misel, ko pomislim na Gorico, mesto, iz katerega prihajam. Vanj sem vtkal tudi upanje, saj mi, kljub temu da živimo v temnem času, čezmejna narava našega mesta vliva upanje. V tem procesu sem znova odkril trdne korenine.

 

V OBLAKIH SPOMINA, režija Francesco Sossai

V prihodnosti filmska umetnost ne obstaja več, zato se iz nje vrne moški, ki išče kopijo filma z igralko Noro Gregor. Prvoosebna pripoved japonskega režiserja je nekakšen psihološko-geografski dnevnik o mestu Gorica.

Izjava režiserja

“Spoznal sem ga na dan, ko mi je šlo vse narobe. Pisal sem scenarij. Mislil sem, da me bo Italija s svojo arhitekturo in načinom življenja navdihnila. Gorica mi je bila všeč. To je mesto na meji med dvema svetovoma, a za tiste, ki prihajajo od daleč, so meje zabrisane. Jaz sem prišel od daleč, iz japonskega mesta Sendai. Hotel sem pisati, silno sem si želel pisati, vendar se mi je uspelo samo izgubiti. Daleč od Japonske ni bilo ničesar, o čemer bi lahko pripovedoval. Potem pa se je na klopi pred mano prikazal človek. Dejansko se je “prikazal” kot v starih nemih filmih.”

Tako se začne potovanje japonskega režiserja po Gorici in njegovo odkrivanje skrivnih goriških filmskih zakladov. Sreča se z moškim, ki prihaja iz prihodnosti, v kateri filmska umetnost ne obstaja več. Ta moški se je vrnil v preteklost – našo sedanjost – ker išče filmske kolute z bližnjimi posnetki igralke Nore Gregor, da bi iz pozabe rešil, kar se še rešiti da.

Govori se, da je bila v silovitem požaru uničena največja Tizianova umetnina Mučeništvo svetega Petra, ki jo je naročila beneška župnija Zanipolo. Kaj bi se zgodilo, če bi se lahko vrnili v preteklost in sliko rešili pred uničenjem? V duhu tega paradoksa je povedana tudi ta kratka zgodba.

 

NIHČE NE BO VERJEL, režija Otto Lazić-Reuschel

Gorica, 1930. Pogled snemalca fašistične organizacije Dopolavoro (OND) nam razkriva režimske shode in proslavljanja. Ko začnemo doživljati glas njegovih misli, se potopimo v njegove negotovosti in v muke duha, ki se je vdal tihemu nasprotovanju. Ovekovečene podobe še naprej pripovedujejo o času, ki še danes noče miniti.

REŽISERJEVA IZJAVA

Ko sem odkril Fond Simonelli – arhivsko gradivo, ki ga je zbral Cristaldo Simonelli, ki se je pred nastopom fašizma pisal Simončič – sem bil očaran nad podobami, ki so jih posneli člani organizacije OND. To gradivo, ki ga hrani Kinoatelje, me je takoj presunilo in spodbudilo k razmisleku. Začel sem si predstavljati, kako se je lahko človek s čezmejno identiteto spoprijemal s fašizmom. V tej zgodbi smo poskusili stopiti v kožo snemalca, ki je – deloma iz strahu in deloma iz spoštovanja – spremljal dogajanje izza kamere. Vživeli smo se v njegove spomine in upe in si jih predstavljali skozi oči nekoga, ki danes ve, kaj se je dogajalo takrat.

 

NIČ NI GOTOVO – DVA SPREHODA PO GORICI, režija Laura Samani

Poletna Gorica. Par se pripravlja na odhod na počitnice. Med praznimi ulicami in zaprtimi kinodvoranami se zdi, kot da je vse že za njima. Ostaja le Paolino, ki tava po mestu s spomini na izgubljeno ljubezen.

Izjava režiserke

Ta projekt je bil zasnovan kot raziskava: iskanje izginulih kinodvoran v Gorici. Kot se rado zgodi, pa smo našli nekaj drugega.

 

BAMBI BY THE RIVER, režija Ester Ivakič

Dve dekleti sanjata o tem, da bi si ogledali priljubljeni risani film Bambi v kinu. Ko pa so vse vstopnice razprodane, si ob reki ustvarita svoj lasten mali kino.

Izjava Ester Ivakič

Vedno me je zanimalo ustvarjanje prostora iz lastne domišljije, nekaj zunaj ustaljenih okvirjev – pa tudi prijateljstvo, ljubezen in stik z naravo. Zato ni bilo presenetljivo, da so se mi ob branju članka o filmu Bambi, ki je bil vedno razprodan, takoj prikazali dve dekleti, in zgodba se je začela odvijati sama od sebe.

 

Projekt je del: "TISOČLETNA ZGODOVINA V SREDIŠČU EVROPE: BORGO CASTELLO, KRIŽIŠČE NARODOV IN KULTUR", CUP F88F2200007. Financiranje PNRR - Next Generation EU, pilotni projekt PNRR M1C3, ukrep 2, naložba 2.1, vrstica A