Skoči na vsebino
Gumb išči
Zapri iskalnik
8. oktober 2025

Mednarodni forum “Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost”

V okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji bo 8. oktobra 2025 v Gorici (IT) potekal mednarodni forum Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost, posvečen umetni inteligenci in trajnostnemu digitalnemu prehodu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. PRIJAVA NA DOGODEK.

Osrednji govorec foruma bo dr. Angus Finney, eden vodilnih svetovnih filmskih strokovnjakov in eden ključnih mednarodnih avtoritet na področju umetne inteligence v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Finney je ambasador CogX AI, največjega evropskega festivala in platforme, posvečene umetni inteligenci, tehnologiji in trajnostnemu razvoju, svetovalec Britanskega filmskega inštituta (BFI) in švedskega filmskega sklada Film i Väst, enega najpomembnejših evropskih partnerjev pri produkciji in razvoju filmov.

Njegova knjiga The International Film Business: A Market Guide Beyond Hollywood velja za biblijo filmske industrije. Letos je izšla njegova nova knjiga Human in the Loop: AI and the Film Value Chain (2025), leta 2026 pa bo sledilo še delo AI and the Screen Industries (Routledge). Finney je tudi soavtor ključnega poročila BFI CoStar AI and the Screen Sector: Perspectives and Paths Forwards (april 2025).

Forum bo poleg uvodnega govora dr. Finneyja ponudil še razprave, v katerih bodo sodelovali panelisti iz Slovenije in tujine, ki prihajajo iz različnih področij kulture, ustvarjalnosti in tehnologije. Skupaj bodo osvetlili etične, okoljske in družbene razsežnosti uporabe umetne inteligence v kulturi in filmu ter spregovorili o novih orodjih in znanjih, potrebnih za trajnostno soočanje z izzivi prihodnosti.

PRIJAVA NA DOGODEK.

Program foruma

  • 9.00–9.30 – Prihod in registracija udeleženk_cev
  • 9.30–10.30 – Uvodna seja
    – Pozdravni nagovor organizatorjev
    – Glavni govornik: Dr. Angus Finney (Univerza v Cambridgeu / Dancing Fox Entertainment)
  • 10.30–11.30 – Razprava I: Etični, okoljski in družbeni vidiki umetne inteligence v kulturi in filmu (moderira Jana R. Wilcoxen)
  • 11.30–11.45 – Odmor za kavo
  • 11.45–13.00 – Razprava II: Umetna inteligenca za trajnostno prihodnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev – perspektive predstavnikov sektorja (moderira Gwendolenn Sharp)
  • 13.00–13.15 – Zaključne ugotovitve (Jana R. Wilcoxen)
  • 13.15–13.30 – Prelet projekta Go Green Cinema (moderira Mateja Zorn)
  • 13.30–14.30 – Kosilo in mreženje

Dr. Angus Finney (UK) je mednarodno priznani avtor, raziskovalec in predavatelj, ki velja za enega vodilnih strokovnjakov na stičišču filmskega sektorja in umetne inteligence. Njegovo delo se osredotoča na odgovorno in inovativno uporabo UI v avdiovizualnem sektorju. Predava na uglednih filmskih šolah in univerzah po Evropi in Aziji in kot svetovalec sodeluje z Britanskim filmskim inštitutom (BFI) in švedskim skladom Film i Väst. Je ambasador CogX AI – največjega evropskega festivala za umetno inteligenco, tehnologijo in trajnostni razvoj.

Napisal je več referenčnih publikacij za AV sektor, med njimi The International Film Business: A Market Guide Beyond Hollywood (2022) in Human in the Loop: AI and the Film Value Chain (2025), ki raziskuje vpliv umetne inteligence na ustvarjalne procese in vrednostno verigo v filmskem sektorju. Finney je soavtor enega ključnih strateških dokumentov BFI o prihodnosti umetne inteligence v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih CoStar AI and the Screen Sector: Perspectives and Paths Forwards (2025), kmalu pa bo izšla tudi njegova monografija AI and the Screen Industries (Routledge, 2026). Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela je Finney tudi izvršni filmski producent z aktualnimi projekti po Evropi, Afriki in Aziji ter soustanovitelj spletne izobraževalne platforme za AV profesionalce Proof of Concept. Njegove bogate izkušnje vključujejo vodenje koprodukcijske tržnice Film London Production Finance Market (2007–2017) in studia Renaissance Films (1999–2005), kar ga uvršča med ključne povezovalce teorije, prakse in prihodnosti filmske industrije.

Jana Renée Wilcoxen (SI) je prevajalka, jezikovna urednica in svetovalka za kulturne projekte z več kot 30-letnimi mednarodnimi izkušnjami. Od leta 2000 živi v Ljubljani, kjer sodeluje pri evropskih projektih s slovenskimi institucijami in nevladnimi organizacijami. Deluje tudi kot moderatorka in mentorica ter podpira kulturne menedžerje pri razvoju projektov, pripravi prijav in krepitvi znanj. 

Anna Giralt Gris (ES) je mednarodno priznana filmarka, producentka in raziskovalka ter izvršna direktorica in soustanoviteljica centra Artefacto, ki se osredotoča na raziskave, produkcijo in inovacije na področju filma in tehnologije, s sedežem v Barceloni. Producirala in režirala je filme, ki so bili izbrani in nagrajeni na mednarodnih filmskih festivalih, med drugim v Torontu, New Yorku, Rotterdamu, Kopenhagnu in Austinu, ter na dokumentarnih festivalih Visions du Réel, Hot Docs in IDFA. Leta 2018 je bila izbrana za IDFA DocLab Academy, leta 2019 pa za Berlinale Talent Campus. Od leta 2017 raziskuje vpliv umetne inteligence na kinematografijo in je kot strokovna govorka redno vabljena na dogodke, posvečene tej tematiki, na primer Marché du Film v Cannesu, Sheffield Doc/Fest, Sunny Side of the Doc, mednarodno konferenco Picture This ter številne druge.

Marco Fiore (IT) se je po študiju evropske književnosti v Bologni in evropskih zadev na Sciences Po Paris specializiral za zagovorništvo evropskega kulturnega sektorja, zlasti na področju digitalizacije. Na London School of Economics and Political Science (LSE) je pridobil specializacijo iz etike umetne inteligence. Njegovo delo se osredotoča na ozaveščanje o ključnih vprašanjih, ki zadevajo kulturni sektor, ter spodbujanje konstruktivnega dialoga. Marco se zavzema za medsektorsko ukrepanje na področju podnebne krize skozi prizmo kulture, spodbujanje pravične digitalne preobrazbe in podporo kulturi kot katalizatorju družbenih sprememb. Deluje kot strokovnjak za kulturne politike pri Michael Culture Association, evropski mreži za digitalno kulturno dediščino (BE), in kot vodja delovne skupine Digital & AI pri združenju Culture Action Europe (BE).

Gwendolenn Sharp (FR) je ustanoviteljica neprofitne organizacije The Green Room (2016), ki razvija strategije za okoljske in družbene spremembe v glasbeni industriji. Sodelovala je s kulturnimi ustanovami, festivali in okoljskimi nevladnimi organizacijami v Franciji, Slovneiji, Nemčiji, Tuniziji in na Poljskem. Ima bogate izkušnje na področju oblikovanja projektov, mednarodnega sodelovanja in razvoja prilagojenih orodij za kulturo in okolje. Gwendolenn je ocenjevalka za festivalske zelene certifikate AGF, certificirana revizorka Bilan Carbone, alumni programa Keychange (2022) in rezidentka vile Albertine (2023), ki vodi raziskovalni program o nizkoogljičnih turnejah v ZDA. 

Filip Dobranić (SI) je heker, filozof, sociolog kulture in teoretik družbenih medijev, soustanovitelj inštituta Danes je nov dan, neodvisne neprofitne organizacije s sedežem v Sloveniji, ustanovljene leta 2013. Inštitut uporablja digitalne tehnologije in razvija inovativne kampanje za napredek demokracije, državljanske participacije in družbenih sprememb. Njegovo poslanstvo je prispevati k bolj pravični, odprti in vključujoči družbi z zagovarjanjem digitalnih pravic in svoboščin, spodbujanjem odgovorne rabe tehnologije in pravičnosti podatkov, spodbujanjem politične participacije in vključujočega odločanja, izboljšanjem institucionalne preglednosti z odprtimi podatki in gradnjo širokih državljanskih koalicij.

Tanja Petrič (SI) je literarna kritičarka, prevajalka iz nemščine in urednica. Za svoje prevajalsko in kritiško delo je bila večkrat nagrajena. Je članica Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK), Slovenskega centra PEN in od leta 2020 predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), na mednarodni ravni pa deluje kot delegatka Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev CEATL in članica njihove delovne skupine za avtorske pravice. Ukvarja se z zagovorništvom književnoprevajalskega poklica, z izboljšavo delovnih pogojev prevajalcev, v zadnjem času pa tudi z vprašanji transparentnosti, etike in zaščite avtorskih pravic v digitalnem okolju, predvsem pri usposabljanju modelov generativne UI, ter z analizo strojno prevedenih besedil. V tem okviru je pobudnica kampanje za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev »UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno«, ki poteka med 29. septembrom in 31. oktobrom 2025.

Nejc Trampuž (SI) je večkrat nagrajeni novomedijski umetnik, ki je svoje delo predstavil na okoli 100 razstavah, festivalih in drugih dogodkih v Sloveniji in tujini. Deluje med multimedijo, tehnologijo, ekologijo, družbenimi vprašanji in aktivizmom. Prepoznaven je po svojih avdiovizualnih, pogosto interaktivnih digitalnih umetniških eksperimentih v značilni nasičeni, kolažerski estetiki. Raziskuje različne umetniške pristope in tehnologije, kot so umetna inteligenca, splet, animacija, avtomatizacija, interaktivnost, film, video, zvok, glitch, projekcija, svetloba in drugo. Med njegovimi najbolj odmevnimi deli v zadnjih letih so računalniška igra Solandium 2063, umetniško-raziskovalni projekt Popolnoma drugačna prihodnost, ter pionirski eksperimentalni kratki film Zakoreninjeno v kodi, prvi film v Sloveniji, narejen z umetno inteligenco, ki je prejel dve glavni nagradi mednarodnih filmskih festivalov. Trampuž je študiral in prejel nagrado za magistrsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Ivan Iovine (IT) je oblikovalec interakcij, raziskovalec in medijski umetnik. Njegova umetniška praksa raziskuje preplet robotike, umetne inteligence in biomimetike. Z uporabo novih tehnologij povezuje virtualne in fizične svetove ter razvija spekulativne scenarije, ki razkrivajo vprašanja o našem odnosu do narave in tehnologije. Njegova dela so bila predstavljena na mednarodnih festivalih in v muzejih. Prejel je štipendije in rezidence pri ustanovah, kot so Officine Arduino (IT), BEK – Bergen Centre for Electronic Arts (NO), Center ROG (SI) in Chemnitz Kulturhauptstadt 2025 (DE). Deloval je kot raziskovalni sodelavec na Fraunhofer IGD in kot vodja Laboratorija za robotiko na Fakulteti za umetnost in oblikovanje v Offenbachu na Majni. Trenutno je raziskovalni sodelavec na Fakulteti za uporabne znanosti v Potsdamu, kjer predava o umetni inteligenci in robotiki v ustvarjalnih kontekstih.

Urša Menart (SI) je leta 2010 diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Režirala je nekaj dokumentarcev (Kaj pa Mojca?Nekoč je bila dežela pridnih) in skupaj z Damjanom Kozoletom in Ognjenom Sviličićem napisala scenarij za dva celovečerna filma: Nočno življenje (nagrada za najboljšega režiserja na Mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih leta 2016) in Polsestra (Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih, 2019). Njen film Ne bom več luzerka (2018) je na Festivalu slovenskega filma osvojil več nagrad, med drugim za najboljši film, najboljši scenarij, najboljšo stransko igralko in posebno omembo žirije filmskih kritikov. Je predsednica Društva slovenskih režiserjev in režiserk, članica Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in članica z glasovalno pravico Evropske filmske akademije.

Dogodek organizira Motovila (Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) v partnerstvu z evropsko mrežo centrov Ustvarjalna Evropa in Kinoateljejem kot zaključni dogodek projekta Go Green Cinema (znotraj tega živi Potujoči kino Soča-Isonzo cinema), ki nastajas podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.