Frente a Guernica

Ideja za film Frente a Guernica (Director’s Cut), ki sva ga ustvarila z Angelo Ricci Lucchi, se je porodila med obiskom muzeja Reina Sofía ob projekciji filma Pays Barbare leta 2014. Občutki, ki so se pojavili ob pogledu na Picassovo Guernico, po vrnitvi dela iz izgnanstva, so naju spodbudili, da sva pregledala materiale o Španiji, ki sva jih imela v lasti in zapisane v svojih dnevnikih. Filma Roberta Flahertyja v 35- mm različici nisva imela; delo je bilo namreč v muzeju MoMA v New Yorku, kjer je Guernica dolgo ostala. Film nama je posodil muzej Reina Sofía.

V filmu Frente a Guernica (intergralna različica) Lucrezia Lerro pripoveduje o “primeru” Osipa Mandelštama, jaz pa berem iz dnevnika Mihaila Kolcova o prihodu pisateljev na kongres, prav tako pa tudi vse druge napise iz filma. To je film, ki sva ga skupaj z Angelo Ricci Lucchi zasnovala in ustvarila. Danes ponovno izpolnjujem obljubo, ki sem jo dal Angeli: nadaljevati najino politično, umetniško in zgodovinsko delo o nasilju v dvajsetem stoletju.

Bilo je izjemno pretresljivo ustvarjati film o vojni v času, ko v svetu divja neka druga vojna. Med letoma 2019 in 2023 je nastajal film Frente a Guernica, posnet z našo analitično kamero na podlagi arhivskih filmskih gradiv. Deveturni opus črpa posnetke iz zasebnih in javnih virov. Nemški dokumentarec UFA beleži posledice bombardiranja mesta Guernica 26. aprila 1937, ki sta ga izvedli nacistična letalska enota in italijansko fašistično letalstvo, ko sta s silovitim napadom zasula civilno prebivalstvo z bombami. Le dva dni pozneje, 28. aprila 1937, je Pablo Picasso od španske republikanske vlade prejel naročilo za umetnino, namenjeno Svetovni razstavi v Parizu. Naš film je poklon odporu proti jedrskemu brezumju – tistemu, ki ga je Picasso s svojo Guernico preroško napovedal. Yervant Gianikian